5.4 UVODNA POJASNILA IN RAČUNOVODSKE USMERITVE

5.4.1 Poročajoča družba

Pošta Slovenije je družba z omejeno odgovornostjo, ki je bila ustanovljena v Sloveniji, kjer posluje, ter je obvladujoča družba Skupine Pošta Slovenije. Sedež ima registriran na naslovu Slomškov trg 10, 2000 Maribor. Republika Slovenija ima v družbi 100-odstotni poslovni delež.

Računovodski izkazi so izdelani za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2020.

Računovodski izkazi so sestavljeni pod predpostavko delujočega podjetja.

Družba kot obvladujoča družba izdeluje konsolidirane računovodske izkaze, ki so del istega letnega poročila.

Ključno področje delovanja družbe in njena primarna dejavnost je izvajanje univerzalne poštne storitve. Poleg tega pa imajo v družbi veliko vlogo tudi druge poštne in kurirske storitve, storitve informatike, logistične in denarne storitve ter prodaja blaga.

5.4.2 Podlaga za sestavitev

a) Izjava o skladnosti

Računovodske izkaze družbe Pošta Slovenije je poslovodstvo odobrilo dne 24. maja 2021.

Računovodski izkazi družbe so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, v skladu s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje MSRP (v nadaljevanju tudi: OPMSRP) in kot jih je sprejela tudi Evropska unija (EU), in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov, ki veljajo v tekočem poročevalskem obdobju

V tekočem poročevalskem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) in sprejela EU:

Spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov in MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake – Opredelitev Bistven, ki jih je EU sprejela 29. novembra 2019 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje).

Spremembe MSRP 3 – Poslovne združitve – Opredelitev poslovnega subjekta, ki jih je EU sprejela 21. aprila 2020 (v veljavi za poslovne združitve, pri katerih je datum prevzema enak datumu začetka prvega letnega poročevalskega obdobja, ki se začne 1. januarja 2020 ali pozneje, in pridobitve sredstev, do katerih pride na začetku tega obdobja ali po njem).

Spremembe MSRP 9 – Finančni instrumenti, MRS 39 – Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje in MSRP 7 – Finančni instrumenti: razkritja – Reforma referenčnih obrestnih mer, ki jih je EU sprejela 15. januarja 2020 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje).

Spremembe MSRP 16 – Najemi – Oprostitve plačil najemnin v povezavi s COVIDOM-19, ki jih je EU sprejela 9. oktobra 2020 in veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. junija 2020 ali pozneje, za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje.

Spremembe sklicevanj na konceptualni okvir v MSRP, ki jih je EU sprejela 29. novembra 2019 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje).

Sprejetje sprememb k obstoječim standardom ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izkazov družbe.

Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal UOMRS in sprejela EU, vendar še niso v veljavi

Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) izdal spremembe MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe – podaljšanje začasne oprostitve od uporabe MSRP 9, ki jih je Evropska unija sprejela 16. decembra 2020, vendar še niso stopile v veljavo (datum prenehanja veljavnosti začasne oprostitve je bil podaljšan na letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje).

Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS), z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstoječih standardov:

MSRP 14 – Zakonsko predpisani odlog plačila računov (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje) – Evropska komisija je sklenila, da ne bo začela postopka potrjevanja tega vmesnega standarda in da bo počakala na izdajo njegove končne verzije.

MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe, vključno s spremembami MSRP 17 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje).

Spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov – Razvrščanje obveznosti na kratkoročne in dolgoročne (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje).

Spremembe MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva – Dobički pred nameravano uporabo (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje).

Spremembe MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva – Kočljive pogodbe – Stroški izpolnjevanja pogodbe (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje).

Spremembe MSRP 3 – Poslovne združitve – Sklicevanja na konceptualni okvir s spremembami MSRP 3 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje).

Spremembe MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 – Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige – Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem oz. skupnim podvigom, ter nadaljnje spremembe (datum začetka veljavnosti je odložen za nedoločen čas do zaključka raziskovalnega projekta v zvezi s kapitalsko metodo).

Spremembe MSRP 9 – Finančni instrumenti, MRS 39 – Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, MSRP 7 – Finančni instrumenti: Razkritja, MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe in MSRP 16 – Najemi – Reforma referenčnih obrestnih mer – 2. faza (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje).

Spremembe različnih standardov zaradi izboljšav MSRP (cikel 2018–2020), ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MSRP 9, MSRP 16 in MRS 41), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila (Spremembe MSRP 1, MSRP 9 in MRS 41 veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje. Sprememba MSRP 16 se nanaša samo na ponazorilni zgled, zato datum začetka veljavnosti ni naveden.)

Družba predvideva, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.

Obračunavanje varovanja pred tveganjem v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU ni sprejela, ostaja še naprej neregulirano.

Družba ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s finančnimi sredstvi ter obveznostmi v skladu z MRS 39 – Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze podjetja, če bi bila uporabljena na datum bilance stanja.

b) Uporaba ocen in presoj

Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.

Ocena med drugim vključuje določitev življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev, preizkus slabitve opredmetenih osnovnih sredstev, popravke vrednosti zalog in terjatev, predpostavke, pomembne za aktuarski izračun v zvezi z določenimi zaslužki zaposlenih, predpostavke, ki so vključene v izračun morebitnih rezervacij za tožbe ter oceno možnosti uporabe terjatev za odložene davke. Ne glede na to, da poslovodstvo družbe med pripravo predpostavk skrbno prouči vse dejavnike, ki na to vplivajo, je možno, da se dejanske posledice poslovnih dogodkov razlikujejo od ocenjenih. Zato je treba pri računovodskih ocenah upoštevati morebitne spremembe poslovnega okolja, nove poslovne dogodke, dodatne informacije in izkušnje. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi, ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.

Družba najmanj enkrat na leto preverja, ali obstajajo indikatorji za oslabitev denar ustvarjajoče enote.

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki se opravljajo v procesu izvajanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so:

Ocena življenjske dobe amortizljivih sredstev

Družba pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje, tehnično staranje, gospodarsko staranje ter pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Družba pri pomembnejših sredstvih preverja dobo koristnosti in ugotavlja, ali je prišlo do spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi bila potrebna sprememba dobe koristnosti.

Ocena življenjske dobe poslovnih najemov za nedoločen čas

Družba pri ocenjevanju življenjske dobe poslovnih najemov za nedoločen čas določa dobo najema, ki kar najbolje odraža dobo, za katero se lahko z veliko verjetnostjo pričakuje, da pogodba ne bo odpovedana. Podlaga za določitev dobe najema so tudi plani družbe (operativni in strateški). Glede na navedeno družba pri pogodbah, sklenjenih za nedoločen čas, določi kot najprimernejšo dobo najema obdobje petih let oziroma glede na operativni načrt krajše obdobje.

Preizkus oslabitve nefinančnih sredstev

Družba najmanj enkrat na leto preverja, ali obstajajo indikatorji za oslabitev za posamezne denar ustvarjajoče enote, pri čemer se nadomestljiva vrednost nefinančnih sredstev ugotavlja na osnovi sedanje vrednosti denarnih tokov, kar temelji na oceni pričakovanih denarnih tokov iz denar ustvarjajoče enote kot tudi določitvi primerne diskontne stopnje. Pri presoji, ali je treba opraviti oslabitev nepremičnin, družba upošteva, da posamezna nepremičnina kot celota ustvarja denarne pritoke v odvisnosti od ostalih nepremičnin. Družba izvaja univerzalne poštne storitve tako v notranjem kot čezmejnem poštnem prometu. Družba zagotavlja univerzalne poštne storitve v javnem interesu vsem uporabnikom poštnih storitev na celotnem ozemlju Republike Slovenije pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno. Izvajanje univerzalne poštne storitve sme prekiniti le zaradi višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljavca. Za zagotavljanje univerzalnih poštnih storitev, kot to določa Zakon o poštnih storitvah, ima družba mrežo poštnih enot. Družba ne more okrniti posameznih enot, saj s tem prizadene vzpostavljene povezave med posameznimi enotami, s tem pa onemogoči zagotavljanje storitev oziroma ne more zagotavljati zahtevane kakovosti storitev. Zaradi navedenega razloga je družba opredelila kot denar ustvarjajočo enoto družbo kot celoto, kadar presoja potrebo po oslabitvi nefinančnih sredstev, ki so potrebna za izvajanje osnovne dejavnosti.

Preizkus oslabitve terjatev in sredstev iz pogodb s kupci

Ob izdelavi računovodskih izkazov družba oceni popravke vrednosti na podlagi modela pričakovanih kreditnih izgub, v skladu s katerim se ocenijo pričakovane izgube, ki bodo nastale v prihodnosti.

Ocena oblikovanih rezervacij za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih

V okviru obvez za zaposlitvene zaslužke zaposlenih je evidentirana sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi. Pripoznana je na osnovi aktuarskega izračuna, ki temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikuje od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne

stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja občutljive za spremembe navedenih ocen.

Ocena oblikovanih rezervacij za tožbe in pogojne obveznosti

Rezervacija je pripoznana, ko ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Poslovodstvo družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.

Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke

Družba oblikuje odložene terjatve za davek iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, slabitve finančnih naložb in slabitve terjatev.

Družba na dan zaključenih izkazov preveri višino izkazanih terjatev za odloženi davek. Odložena terjatev za davek se pripozna v primeru verjetnega razpoložljivega prihodnjega čistega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.

Preizkus slabitve zalog

Družba vsako leto presoja čisto izržljivo vrednost zalog in v primeru, da je le-ta nižja od knjigovodske vrednosti, izvede slabitev.

c) Podlage za merjenje

Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri finančnih sredstvih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

d) Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so predstavljeni v evrih brez centov, torej v funkcijski valuti družbe. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na eno enoto. Denarna sredstva in obveznosti so na dan izkaza finančnega položaja preračunane v funkcijsko valuto z uporabo dnevnega tečaja menjave na dan izkaza finančnega položaja. Vse tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Nedenarna sredstva in obveznosti v tuji valuti, ki so merjene po izvirni vrednosti, so preračunane z uporabo tečaja, veljavnega na dan transakcije.

5.4.3 Pomembne računovodske usmeritve

Računovodske usmeritve in metode izračunavanja so opredeljene v Pravilniku o računovodenju in računovodskih usmeritvah in so enake kot pri zadnjem letnem poročanju.

a) Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva, ki jih je pridobila družba in katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in za izgube, nabrane zaradi oslabitve. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega neopredmetenega sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu ali izdelavi sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za merjenje vseh skupin neopredmetenih sredstev po pripoznavanju se uporablja model nabavne vrednosti.

Če je ocenjena nadomestljiva vrednost nižja od knjigovodske vrednosti neopredmetenega sredstva, družba njegovo knjigovodsko vrednost zmanjša na nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost neopredmetenega sredstva se šteje čista vrednost pri uporabi, ki jo družba oceni na podlagi bodočih denarnih tokov. To zmanjšanje predstavlja izgubo zaradi oslabitve, ki jo družba pripozna neposredno v izkazu poslovnega izida med poslovnimi odhodki.

Kasnejši izdatki

Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki takoj, ko do njih pride.

Amortizacija

Amortizacija se obračunava posamično in po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev. Obračunavati se začne naslednji dan po tem, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo, in preneha na zgodnejši od obeh datumov: na datum, ko je sredstvo razvrščeno med sredstva za prodajo, ali na datum, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva.

Pri neopredmetenih sredstvih se uporabljajo dokončne dobe koristnosti. Pri obračunu amortizacije se uporabljajo naslednje ocenjene amortizacijske stopnje:

Dobe koristnosti sredstev se letno pregledajo, in če je treba, popravijo.

b) Opredmetena osnovna sredstva – nepremičnine, naprave in oprema

Nepremičnine, naprave in oprema so izkazani po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega opredmetenega osnovnega sredstva. Stroški v lastnem okviru izdelanega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi družba izkazuje tudi predujme, dane za osnovna sredstva.

Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva, če gre za pomembne vrednosti, izračunane na podlagi metodologije usredstvenja stroškov izposojanja. Za merjenje vseh skupin opredmetenih osnovnih sredstev po pripoznavanju se uporablja model nabavne vrednosti.

Dobički in izgube pri prodaji ali izločitvi se določijo tako, da se prihodki od prodaje primerjajo s knjigovodsko vrednostjo. Dobički in izgube pri prodaji so vključeni v izkaz poslovnega izida. Opredmetena osnovna sredstva, ki so na voljo za prodajo, se prikažejo ločeno od drugih sredstev. Zanje se amortizacija ne obračuna.

Praviloma enkrat letno se ugotavlja, ali obstajajo za pomembna osnovna sredstva (v nadaljevanju tudi: OS) zunanji in notranji znaki, da je osnovno sredstvo oslabljeno. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotijo, če njihova neodpisana knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega ocenjevanje prejemkov in izdatkov, ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstev in njihove končne odtujitve, in uporabo ustrezne diskontne mere (pred davkom od dobička), ki odraža sedanjo tržno oceno časovne vrednosti denarja in morebitno tveganje, povezano s posameznim sredstvom. Pri merjenju poštene vrednosti se uporabljajo tri tehnike ocenjevanja vrednosti (tržni način, na donosu zasnovan način in stroškovni način). Pri ocenjevanju poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje sta uporabljena tržni in na donosu zasnovan način. Pri tržnem načinu se uporabljajo cene in druge ustrezne informacije, ki izhajajo iz tržnih transakcij, ki vključujejo enaka ali primerljiva sredstva, obveznosti ali skupino sredstev in obveznosti, kot je poslovni subjekt. Na donosu zasnovanem načinu je merjenje poštene vrednosti določeno na podlagi vrednosti, ki jo določajo trenutna tržna pričakovanja glede prihodnjih zneskov iz denarnih tokov, ki se diskontirajo na sedanjo vrednost.

Izgube, ki nastanejo na podlagi oslabitve, se pripoznajo med poslovnimi odhodki. Pripoznanje se odpravi, ko se sredstvo proda ali se več ne pričakuje ekonomska korist, ki bi lahko pritekala ob nadaljnji uporabi posameznega sredstva. Dobički in izgube zaradi odprave pripoznanja posameznega sredstva se vključijo v izkaz poslovnega izida v letu, ko se sredstvo izknjiži iz poslovnih evidenc.

Kasnejši izdatki

Kasnejši izdatki v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v družbo, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški takoj, ko nastanejo.

Amortizacija

Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva oziroma njegovih sestavnih delov. Zemljišča in sredstva v pridobivanju se ne amortizirajo. Amortizacija se obračunava posamično in se začne obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo, in preneha na zgodnejši od obeh datumov: na datum, ko je sredstvo razvrščeno med sredstva za prodajo, ali na datum, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva.

Pri obračunu amortizacije se uporabljajo naslednje ocenjene amortizacijske stopnje:

Dobe koristnosti sredstev se letno pregledajo, in če je treba, korigirajo.

c) Najemi

Družba v vlogi najemojemalca

Pravica do uporabe sredstva v najemu

Ob začetnem pripoznanju družba meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe sredstva v najemu po nabavni vrednosti, ki vključuje:

znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema,

plačila najemnine, prejeta na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem,

začetne neposredne stroške, ki so nastali najemniku, in

oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot se zahteva v pogojih najema.

Po začetnem pripoznanju družba meri navedeno sredstvo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube zaradi oslabitve sredstva ter popravljeni za ponovno merjenje obveznosti iz najema.

Družba iz obračunov izvzema:

najeme majhne vrednosti do 5.000 evrov, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema,

najeme neopredmetenih sredstev ter

kratkoročne najeme do enega leta.

V primeru, da najemna pogodba vsebuje določila o nenajemnih sestavinah in so te vključene v ceno najemnine oziroma ni mogoče določiti, koliko stroškov je vračunanih v ceno najema, se v obračun najema vključijo tako najemne kot nenajemne sestavine.

Za najem nepremičnin je večina pogodb sklenjenih za nedoločen čas. Za obračun najemnih pogodb je družba določila dobo najema, ki kar najbolje odraža dobo, za katero se lahko z veliko verjetnostjo pričakuje, da pogodba ne bo odpovedana. Podlaga za določitev dobe najema so bili tudi plani družbe (operativni in strateški). Glede na navedeno družba pri pogodbah, sklenjenih za nedoločen čas, določi kot najprimernejšo dobo najema obdobje petih let oziroma glede na operativni načrt krajše obdobje.

Najemnine se diskontirajo po obrestni meri, sprejeti pri najemu, če je to obrestno mero mogoče takoj ugotoviti. Kjer navedene obrestne mere ni mogoče ugotoviti, družba uporabi najemnikovo predpostavljeno obrestno mero za izposojanje, ki mora odražati predpostavljeno obrestno mero s podobnim jamstvom in v gospodarskem okolju, ki je podobno najemni pogodbi. Obrestna mera upošteva najemnikovo boniteto, naravo in kakovost zagotovljenega zavarovanja ter gospodarsko okolje, v katerem pride do transakcije. Družba je izvedla tudi simulacijo vplivov na računovodske izkaze v primeru spremembe obrestne mere +/- 0,5-odstotne točke in ugotovila, da so ti zanemarljivi.

Obveznost iz najema

Ob začetnem pripoznanju družba izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta datum še niso plačane. Najemnine diskontira po obrestni meri, povezani z najemom, če jo je mogoče določiti, nasprotno pa po predpostavljeni obrestni meri za izposojanje, ki bi jo morala plačati, če bi za podobno dolgo obdobje in na podlagi podobnega jamstva v podobnem gospodarskem okolju pridobila sredstvo podobne vrednosti kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe.

Po začetnem pripoznanju družba meri navedeno obveznost tako, da njeno knjigovodsko vrednost:

poveča za znesek obresti iz najema,

zmanjša za znesek plačil najemnine in

poveča ali zmanjša tako, da znesek obveznosti prilagodi ponovni oceni ali spremembi najema.

Najem, pri katerem družba prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Po začetnem pripoznanju je najeto sredstvo izkazano v znesku, ki je enak pošteni vrednosti, ali, če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin. Po začetnem pripoznanju se sredstvo iz finančnega najema amortizira enako kot druga opredmetena osnovna sredstva. Kratkoročne stroške najema družba pripoznava v izkazu poslovnega izida časovno enakomerno.

Družba v vlogi najemodajalca

Družba kot najemodajalec pripozna najemnine iz poslovnega najema med poslovnimi prihodki enakomerno med trajanjem najema.

Sredstva, ki jih družba daje v poslovni najem, prikaže v izkazu finančnega položaja glede na naravo sredstva, ki je predmet najema.

d) Naložbene nepremičnine

Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe.

Kot kriterij, kdaj družba opredeli posamezno nepremičnino kot naložbeno nepremičnino, se uporabi merilo, da je več kot 30 odstotkov celotne nepremičnine danih v najem. V višini odstotka v najem dane nepremičnine se kategorizira nepremičnina kot naložbena nepremičnina, ostanek pa je še vedno evidentiran med opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Družba meri naložbene nepremičnine po modelu nabavne vrednosti, torej po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijske popravke in morebitne oslabitve. Pri amortiziranju se uporablja metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Pri obračunu amortizacije se uporabljajo enake amortizacijske stopnje kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.

Družba ob sestavi letnih računovodskih izkazov presodi, ali obstajajo znamenja, zaradi katerih se pojavi potreba po ugotavljanju oslabitev naložbenih nepremičnin. Indikator potrebe po oslabitvi naložbenih nepremičnin je podan, ko med učinki pri prodaji naložbenih nepremičnin izgube presegajo realizirane dobičke.

e) Finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe

Naložbe v odvisne družbe so obračunane po nabavni vrednosti. Družba pripoznava prihodke iz finančne naložbe v znesku, ki ga dobi pri razdelitvi nabranega dobička družbe, nastalega po datumu, ko je bila finančna naložba pridobljena. Če je zaradi izgube odvisne družbe potrebna oslabitev naložbe, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih denarnih tokov.

Ob začetnem pripoznanju družba meri finančne naložbe v pridružene družbe po nabavni vrednosti.

f) Finančna sredstva

Finančna sredstva vključujejo denar in denarne ustreznike, terjatve in posojila ter finančne naložbe. Med finančnimi sredstvi družba izkazuje naložbe v kapitalske instrumente. Družba na začetku pripozna posojila in terjatve ter vloge oziroma depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva so na začetku pripoznana na datum menjave oziroma na datum, ko družba postane stranka v pogodbenih določilih instrumenta.

Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko družba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.

Finančni instrumenti se ob začetnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin: finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa in finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Razvrstitev finančnih instrumentov ob začetnem pripoznanju je odvisna od značilnosti pogodbenega denarnega toka finančnega sredstva in poslovnega modela družbe za upravljanje z njimi (namen). Z izjemo terjatev iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente, družba ob prvotnem pripoznanju finančno sredstvo izmeri po pošteni vrednosti, ki je, v primeru finančnega sredstva, ki ni pripoznano po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, povečana za stroške transakcije. Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente, se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z MSRP 15.

Poslovni model družbe za upravljanje s finančnimi sredstvi določa, kako družba obvladuje svoja finančna sredstva, da zagotovi denarne tokove. Poslovni model določa, ali bodo denarni tokovi posledica zbiranja pogodbenih denarnih tokov, posledica prodaje finančnih sredstev ali obojega.

Denar in denarni ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo gotovino v blagajni, denarna sredstva v banki in vloge na vpogled ter kratkoročne depozite v bankah z dospelostjo treh mesecev ali manj.

Za preračun denarnih sredstev iz tuje valute družba uporablja referenčni tečaj Evropske centralne banke (ECB), ki ga objavlja Banka Slovenije, povzet po tečajnici ECB, razen za tiste valute, za katere ECB ne objavlja referenčnih tečajev dnevno in se za njih upošteva mesečna tečajnica. Tečajna razlika se izkazuje kot finančni odhodek ali prihodek.

Finančna sredstva po odplačni vrednosti

Za uvrstitev v skupino finančnih sredstev po odplačni vrednosti je cilj družbe predvsem to, da na podlagi finančnega instrumenta zbere pogodbene denarne tokove, ti pa morajo biti izključno glavnica in obresti. V to skupino so uvrščene terjatve do kupcev in posojila, ob zapadlosti katerih se pričakuje vračilo glavnice in obresti. Zanje je pomembno naslednje:

pripoznanje po odplačni vrednosti,

na začetku so pripoznane po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla,

po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavne obrestne mere, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve,

terjatve do kupcev, izražene v tuji valuti, se na dan izkaza finančnega položaja preračunajo v funkcijsko valuto. Za preračun terjatev, ki so določene v tuji valuti, se uporablja referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije, povzet po tečajnici ECB, razen za tiste valute, za katere ECB ne objavlja referenčnih tečajev dnevno in se za njih upošteva mesečna tečajnica.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

V skupino finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa se uvrščajo lastniški finančni instrumenti, ki kotirajo na organiziranem trgu. Zanje je pomembno naslednje:

vrednotenje po pošteni vrednosti,

pozitivni in negativni (do oslabitve) učinki se pripoznajo v rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.

Oslabitev finančnih sredstev

Oslabitev terjatev do kupcev in danih posojil

Ocena oslabitve finančnih sredstev, izkazanih po odplačni vrednosti, temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil terjatev in posojil v celotnem obdobju trajanja finančnega sredstva. Družba oslabi finančno sredstvo v obliki popravka vrednosti. Odpis finančnega sredstva pripozna, kadar utemeljeno pričakuje, da ji pogodbenih denarnih tokov ne bo uspelo izterjati.

Družba za terjatve do kupcev in zamudne obresti uporablja poenostavljen pristop, v katerem na podlagi izkušenj o neplačanih terjatvah iz preteklosti in ocen glede prihodnosti oblikuje matriko rezervacij z odstotki oslabitve po intervalih zapadlosti. Pričakovane kreditne izgube se določajo ločeno za terjatve do kupcev doma, terjatve do kupcev v tujini in terjatve za zamudne obresti doma. Odstotki pričakovanih kreditnih izgub na dan 31. decembra 2020 so naslednji:

Odstotki pričakovanih kreditnih izgub za terjatve do kupcev doma in za zamudne obresti

Na podlagi modela slabitve terjatev so se odstotki pričakovanih kreditnih izgub za terjatve do kupcev doma in za zamudne obresti glede na visoko poplačljivost le-teh do konca leta 2020, kljub vplivom covida, v primerjavi s preteklim letom, bistveno izboljšali.

Odstotki pričakovanih kreditnih izgub za terjatve do kupcev v tujini

Na podlagi modela slabitve terjatev so se odstotki pričakovanih kreditnih izgub za terjatve do kupcev v tujini, ki se pretežno nanašajo na mednarodni obračun poštnih storitev, glede na visoko poplačljivost le-teh do konca leta 2020, kljub vplivom covida v primerjavi s preteklim letom, bistveno izboljšali.

Družba na podlagi metodologije oslabi tudi posojila do delavcev in posojila, ki jih daje odvisnim družbam.

g) Druga nekratkoročna sredstva

Med nekratkoročnimi drugimi sredstvi družba izkazuje vnaprej plačane stroške iz naslova stanovanjskega rezervnega sklada.

h) Sredstva za odtujitev

Med sredstva za odtujitev se razvrstijo tista nekratkoročna sredstva, za katerih knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Sredstva, ki izpolnijo sodila za razvrstitev, se prenehajo amortizirati in se izmerijo po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje (po tisti, ki je nižja).

Pri razvrščanju sredstev na nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

sredstvo mora biti na voljo za takojšnjo prodajo;

prodaja mora biti zelo verjetna;

poslovodstvo mora sprejeti plan prodaje ter sredstvo aktivno prodajati po razumni ceni glede na pošteno vrednost sredstva; verjetnost, da bo prišlo do pomembne spremembe plana prodaje ali do prenehanja aktivnosti v zvezi s prodajo, mora biti minimalna;

pričakuje se, da bo prodaja zaključena v roku enega leta.

Razlogi za uvrstitev nepremičnin v sredstva, namenjena prodaji, so: preselitev pošte, preoblikovanje pošte v premično pošto ali drugo obliko ali njena ukinitev, zemljišča, ki jih družba za poslovno dejavnost ne potrebuje, prazni poslovni prostori po prekinitvi najemne pogodbe ter prazna stanovanja, za katera zaposleni nimajo interesa za najem.

Sredstva, pri katerih pogoji niso več izpolnjeni, je treba prerazvrstiti nazaj med osnovna sredstva oziroma v drugo kategorijo sredstev (naložbene nepremičnine). V tem primeru je treba takšno sredstvo izmeriti po nižji od obeh vrednosti:

knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo med nekratkoročna sredstva za prodajo, zmanjšani za amortizacijo, ki bi bila pripoznana, če sredstvo ne bi bilo prerazvrščeno; pri tem vsa za nazaj obračunana amortizacija bremeni poslovni izid tekočega poslovnega leta;

nadomestljivi vrednosti na dan prerazvrstitve iz nekratkoročnih sredstev za prodajo nazaj med osnovna sredstva.

i) Sredstva iz pogodb s kupci

Sredstvo iz pogodb s kupci je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na kupca. Med sredstvi iz pogodb s kupci družba izkazuje nezaračunane storitve drugim poštnim operaterjem (mednarodni obračun), ki jih je opravila v letu, za katero se sestavljajo računovodski izkazi, zaračunala pa jih bo šele takrat, ko bo prejela potrjeno letno stanje opravljenega prometa od tujega poštnega operaterja ter uskladila cene.

Ob koncu poslovnega leta se na podlagi izdanih četrtletnih stanj izračunajo predvidene terjatve do tujih poštnih operaterjev, ki so podlaga za vračunanje prihodkov. Ker gre za nezaračunane prihodke, za katere družba do uskladitve stanj nima pravice izstaviti računov, se stanje sredstev iz pogodbe v izkazu finančnega položaja na bilančno presečni dan oslabi z odstotkom pričakovanih neplačil, ki velja za nezapadle terjatve do kupcev v tujini.

j) Zaloge materiala in trgovskega blaga

Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Čista iztržljiva vrednost se določi po prodajni vrednosti na datum poročanja, zmanjšani za prodajne stroške in morebitne ostale splošne stroške, ki so običajno povezani s prodajo.

Količinska enota zaloge materiala ali blaga se vrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave; kupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Pri izkazovanju zalog se uporablja metoda drsečih cen.

Zaloge materiala in trgovskega blaga v sredstvih predstavljajo nepomemben delež. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo, zaradi oslabitve pa se prevrednotijo, če knjigovodska vrednost presega njihovo čisto iztržljivo vrednost. Zneski oslabitve se evidentirajo med prevrednotovalne poslovne odhodke obratnih sredstev. Prevrednotenje zalog se opravi konec poslovnega leta po pregledu gibanja zalog.

Knjigovodske vrednosti zalog v materialno pomembnih zneskih ustrezajo njihovi iztržljivi vrednosti.

k) Predujmi in druga sredstva

Med predujmi in drugimi sredstvi so zajeti dani predujmi (razen predujmov za osnovna sredstva, ki so zajeti med osnovnimi sredstvi) in varščine ter kratkoročno odloženi stroški.

l) Kapital

Celotni kapital sestavljajo vpoklicani (osnovni) kapital, kapitalske rezerve, zakonske rezerve, rezerve za pošteno vrednost, prenesen čisti poslovni izid in čisti poslovni izid poslovnega leta.

Kapitalske rezerve so zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala v skladu z ZGD-1.

Zakonske rezerve so zneski, ki so zadržani iz dobička v skladu z ZGD-1. Ob nastanku jih pripozna organ, odgovoren za pripravo letnega poročila.

Rezerve za pošteno vrednost družba pripozna zaradi vrednotenja nekratkoročnih in kratkoročnih finančnih instrumentov po pošteni vrednosti prek izkaza vseobsegajočega donosa. Med tovrstnimi rezervami so izkazani tudi aktuarski dobički ali izgube ter odloženi davki od dolgoročnih zaslužkov (odpravnin) zaposlencev.

m) Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi.

Družba oblikuje rezervacije za odpravnine ob upokojitvi, za jubilejne nagrade in druge rezervacije (tožbe).

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane v vrednosti ocenjenih prihodnjih izplačil, diskontiranih na datum poročanja. Oblikujejo se na podlagi aktuarskega izračuna, ki temelji na številu zaposlenih in znesku, ki je pravica zaposlenega do jubilejne nagrade in do odpravnine ob kasnejši upokojitvi. Tovrstne rezervacije se oblikujejo na podlagi izračuna pooblaščenega aktuarja.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade temeljijo na aktuarskem izračunu (uporabljena je metoda Projected Unit Credit), v katerem so bili upoštevani:

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

verjetnost smrtnosti in invalidnosti,

verjetnost upokojevanja,

verjetnost fluktuacije kadrov (7,5-odstotna fluktuacija za zaposlene, stare do 40 let, 3,75-odstotna za zaposlene, stare med 41 in 50 let, ter 1,75-odsotna fluktuacija za zaposlene, stare nad 51 let),

diskontna stopnja v višini 0,3475 odstotka,

rast plač v RS v višini 2,5 odstotka in v družbi za 2 odstotka, rast najnižjih plač po kolektivni pogodbi Pošte Slovenije za 1 odstotek,

prispevna stopnja delodajalca za izplačila v višini 16,1 odstotka (za izplačila, višja od zneskov, ki jih določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja) ter

rast zneskov iz prej omenjene uredbe za 0,25 odstotka.

Za odpravnine se nerealizirani aktuarski dobički ali izgube tekočega leta pripoznajo v kapitalu, stroški sprotnega službovanja in stroški obresti pa v izkazu poslovnega izida, medtem ko se za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida prikažejo tako stroški sprotnega službovanja, stroški obresti kot tudi aktuarski dobički ali izgube.

Družba oblikuje rezervacije za morebitne obveznosti iz gospodarskih sporov in pravd ter rezervacije iz delovnih sporov. Družba vsako leto preveri upravičenost oblikovanih rezervacij glede na stanje spora in verjetnost ugodne ali neugodne rešitve spora. Organizacijska enota pravne zadeve višino rezervacij za tožbe določi glede na višino škodnega zahtevka ali oceni glede na pričakovano možno višino (če dejanski zahtevek še ni znan).

n) Odloženi prihodki

Družba med odloženimi prihodki izkazuje pretežno odložene prihodke v zvezi s prejetimi in neizkoriščenimi finančnimi sredstvi za izvedbo projektov.

o) Finančne in poslovne obveznosti

Finančne obveznosti se ob začetnem pripoznanju razvrstijo med finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, prejeta posojila in obveznosti iz poslovanja. Finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum, ko družba postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom. Razen prejetih posojil se vse finančne obveznosti ob začetnem pripoznanju merijo po pošteni vrednosti. Prejeta posojila se merijo po odplačni vrednosti z uporabo veljavne obrestne mere. Glede na zapadlost so posojila razvrščena med kratkoročne finančne obveznosti (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali nekratkoročne finančne obveznosti (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja). Vsi dobički in izgube se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob odpravi pripoznanja finančne obveznosti in v okviru amortizacije veljavne obrestne mere. Družba odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.

Družba nima finančnih obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Med nekratkoročnimi finančnimi obveznostmi družba izkazuje obveznosti iz naslova posojila, prejetega od banke, in obveznosti iz naslova najemov. Kratkoročni del teh je izkazan med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba izkazuje obveznost za izplačilo spremenljivega dela plač poslovodnih oseb in obveznost do delavcev, ki so bili iz Pošte Slovenije prerazporejeni v odvisno družbo IPPS.

p) Obveznosti iz pogodb s kupci

Obveznost iz pogodbe s kupcem je obveznost prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga je družba prejela od kupca. V okviru obveznosti iz pogodb s kupci družba izkazuje predujme in prejete varščine. Obveznosti iz pogodbe se pripoznajo kot prihodki, ko družba izpolni svojo izvršitveno obvezo.

q) Druge obveznosti

Med drugimi obveznostmi so zajeti kratkoročno odloženi prihodki in vnaprej vračunani stroški. Slednji se pretežno nanašajo na odhodke iz mednarodnega obračuna ter stroške neizkoriščenega letnega dopusta.

r) Pogojna sredstva in obveznosti

Pogojna sredstva in obveznosti so vse potencialne terjatve in obveznosti, ki lahko v bodočnosti zaradi unovčitve oziroma poravnave vplivajo na poslovne rezultate družbe in katerih ne moremo vključiti v izkaz finančnega položaja, ker pogoji za to niso izpolnjeni.

V to kategorijo sodijo predvsem prejete bančne garancije za dobro izvedbo poslov, garancije, prejete od izvajalcev zamenljivih poštnih storitev in nekaterih poslovnih strank, ter druge dane garancije pri banki (carinska in druge).

Vrednost pogojnih sredstev in obveznosti se preverja najmanj enkrat letno ob rednem letnem popisu premoženja družbe oziroma ob izdelavi zaključnega računa.

s) Prihodki iz pogodb s kupci

Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo ob prenosu obvladovanja blaga ali storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero družba meni, da bo do njega upravičena v zameno za tako blago ali storitve. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate in količinske popuste.

Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo ob prenosu obvladovanja nad prodanim blagom, tj. takrat, ko je stranka blago sprejela oziroma ko je družba stranki dostavila blago.

Družba za presojo, ali je prenesla obvladovanje nad sredstvom na kupca, upošteva kazalnike prenosa obvladovanja, ki med drugim vključujejo naslednje:

Podjetje ima trenutno pravico do plačila za sredstvo – če je kupec trenutno obvezan plačati za sredstvo, potem to lahko pomeni, da je kupec pridobil možnost usmerjanja uporabe in pridobitve praktično vseh preostalih koristi izmenjanega sredstva.

Kupec ima lastninsko pravico do sredstva – lastninska pravica lahko kaže, katera pogodbena stranka lahko usmerja uporabo in pridobi praktično vse preostale koristi sredstva ali omeji dostop drugih podjetij do teh koristi. Zato lahko prenos lastninske pravice do sredstva kaže, da je kupec pridobil obvladovanje sredstva. Če podjetje obdrži lastninsko pravico izključno kot zaščito pred neplačilom kupca, ta lastninska pravica podjetja kupcu ne bi preprečevala pridobitve obvladovanja sredstva.

Podjetje je preneslo fizično posedovanje sredstva – fizično posedovanje sredstva s strani kupca lahko kaže, da lahko kupec usmerja uporabo in pridobi praktično vse preostale koristi sredstva ali omeji dostop drugih podjetij do teh koristi. Vendar fizično posedovanje ne sovpada nujno z obvladovanjem sredstva.

Kupec ima pomembna tveganja in koristi lastništva sredstva – prenos pomembnih tveganj in koristi lastništva sredstva na kupca lahko kaže, da je kupec pridobil možnost neposredne uporabe in pridobitve praktično vseh preostalih koristi sredstva.

Kupec je sprejel sredstvo – sprejetje sredstva s strani kupca lahko kaže, da je ta pridobil možnost, da usmerja uporabo in pridobi praktično vse preostale koristi sredstva.

Prihodki od prodaje storitev se pripoznajo v obračunskem obdobju, v katerem se opravijo storitve.

Družba presodi, ali pogodba vsebuje tudi druge obljube, ki predstavljajo ločene izvršitvene obveze, na katere mora razvrstiti del transakcije. Pri ugotavljanju transakcijske cene družba upošteva učinke variabilnega nadomestila, obstoj pomembnih sestavin financiranja v pogodbi, nedenarno nadomestilo in nadomestilo kupcu.

t) Finančni prihodki in odhodki

Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami. Finančni prihodki obsegajo pretežno prihodke od obresti od naložb in prihodke od dividend.

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje ter izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih naložb. Pripoznajo se po obračunu, ne glede na plačila, ki so povezana z njimi. Obsegajo pretežno stroške obresti za prejeta posojila in negativne tečajne razlike.

u) Odhodek za davek

Odhodek za davek vključuje odmerjeni in odloženi davek. Odhodek za davek se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v delu, ki je povezan s postavkami, izkazanimi neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.

Odmerjeni davek se obračuna od obdavčljivega dobička za poslovno leto po davčnih stopnjah, ki veljajo na datum poročanja, in od morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.

Družba za obračunavanje odloženih davkov uporablja metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Razliko med knjigovodsko vrednostjo sredstva oziroma obveznostjo, ki je izkazana v izkazu finančnega položaja, ter davčno vrednostjo tega sredstva oziroma obveznostjo na dan izračunavanja odloženih davkov družba pripozna kot odloženo terjatev oziroma odloženo obveznost za davek. Odloženi davki se v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih pripoznajo le za pomembne (bistvene) zneske.

Odloženi davek se izkazuje ob upoštevanju začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja.

Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo treba plačati ob odpravi začasnih razlik na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih ob koncu poročevalskega obdobja.

Odložena terjatev za davek za neuveljavljane davčne izgube, davčne dobropise in davčno priznane začasne razlike se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

v) Določanje poštene vrednosti

Glede na računovodske usmeritve družbe in zahtevana razkritja je treba v več primerih določiti pošteno vrednost tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti, bodisi zaradi merjenja posameznih sredstev bodisi zaradi dodatnih razkritij poštenih vrednosti.

Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenima in voljnima stankama v premišljenem poslu. Družba pri določanju poštene vrednosti finančnih instrumentov upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti:

prva raven – sredstva in obveznosti po tržni ceni (uporaba objavljenih cen, ki se pojavljajo na aktivnem trgu za enaka sredstva in obveznosti),

druga raven – sredstva in obveznosti, ki se ne uvrščajo v prvo raven, njihova vrednost pa je določena neposredno ali posredno na podlagi primerljivih tržnih podatkov,

tretja raven – sredstva in obveznosti, katerih vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov in jih zato ni mogoče uvrstiti v prvo ali drugo raven.

Družba na dan vrednotenja ugotavlja pošteno vrednost finančnih instrumentov tako, da kot ceno na glavnem trgu določi objavljeno zaključno ceno na borzi na dan vrednotenja ali na zadnji dan delovanja borze, na kateri finančni instrument kotira.

Družba najmanj ob koncu obračunskega obdobja preveri ustreznost izkazane velikosti posameznega finančnega instrumenta z vidika morebitne potrebe po oslabitvi. Pri presoji dokazov za namene ocenjevanja potreb za morebitno oslabitev finančnega instrumenta družba presoja, ali gre za pomembno in dolgotrajnejše padanje njegove poštene vrednosti.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin se praviloma ugotavlja na podlagi cenitev, ki jih izdela neodvisni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Za naložbene nepremičnine, katerih poštena vrednost je ocenjena, cenilec uporabi način tržnih primerjav (za prazno zemljišče in poslovni prostor) ter na donosu zasnovan način (za zasedene poslovne prostore). V primeru, ko je ocenjena vrednost naložbene nepremičnine (poštena vrednost, znižana za stroške prodaje) nižja od knjigovodske vrednosti, je opravljena slabitev naložbene nepremičnine.

Pri finančnih sredstvih in finančnih obveznostih, ki niso merjene po pošteni vrednosti, družba ocenjuje, da njihova knjigovodska vrednost odraža pošteno vrednost.

w) Izkaz denarnega toka

Izkaz denarnega toka prikazuje spremembe stanja denarnih sredstev za poslovno leto in je za del, ki se nanaša na poslovanje, sestavljen po posredni metodi iz podatkov izkaza finančnega položaja na dan 31. decembra 2019 in izkaza finančnega položaja na dan 31. decembra 2020 ter iz podatkov izkaza poslovnega izida za obdobje januar–december 2020.