4.4 UVODNA POJASNILA IN RAČUNOVODSKE USMERITVE

4.4.1 Poročajoča družba

Skupino Pošta Slovenije (v nadaljevanju tudi: Skupina PS ali Skupina) sestavljajo obvladujoča družba Pošta Slovenije d. o. o. (v nadaljevanju tudi: družba) in odvisne ter pridružene družbe.

Pošta Slovenije je družba z omejeno odgovornostjo, ki je bila ustanovljena v Sloveniji, kjer posluje. Sedež ima registriran na naslovu Slomškov trg 10, 2000 Maribor. Republika Slovenija ima v družbi 100-odstotni poslovni delež.

Konsolidirani računovodski izkazi so izdelani za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2020, dobiti jih je mogoče na sedežu Pošte Slovenije.

Ključno področje delovanja Skupine PS je izvajanje univerzalne poštne storitve in izvajanje logističnih storitev. Poleg tega pa imajo v obvladujoči družbi veliko vlogo tudi druge poštne in kurirske storitve, storitve informatike, denarne storitve ter prodaja blaga. Razen teh Skupina PS opravlja še vrsto drugih dejavnosti.

Računovodski izkazi so sestavljeni pod predpostavko delujočega podjetja.

V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Pošta Slovenija so za leto, ki se je končalo 31. decembra 2020, vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe in izkazi odvisnih družb ter pripadajoči rezultat pridruženih družb. V Skupino PS so vključene naslednje družbe:

Družba Intereuropa Global Logistic Service Albania shpk, Durres, Albanija ni vključena v konsolidirane računovodske izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine ni pomembna, saj posluje v omejenem obsegu.

4.4.2 Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov

Postavke prihodkov, stroškov in odhodkov poslovnega leta 2019 vsebujejo postavke Skupine Intereuropa od poslovne združitve naprej, to je za obdobje od 13. novembra 2019 do 31. decembra 2019, zato niso neposredno primerljive s poslovnim letom 2020, kjer so vključene za celo leto.

a) Izjava o skladnosti

Konsolidirane računovodske izkaze je uprava odobrila dne 24. maja 2021.

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine PS so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, v skladu s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje MSRP (OPMSRP) in kot jih je sprejela tudi Evropska unija (EU), in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov, ki veljajo v tekočem poročevalskem obdobju

V tekočem poročevalskem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) ter sprejela EU:

Spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov in MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake – Opredelitev izraza Bistven, ki jih je EU sprejela 29. novembra 2019 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje).

Spremembe MSRP 3 – Poslovne združitve – Opredelitev poslovnega subjekta, ki jih je EU sprejela 21. aprila 2020 (v veljavi za poslovne združitve, pri katerih je datum prevzema enak datumu začetka prvega letnega poročevalskega obdobja, ki se začne 1. januarja 2020 ali pozneje, in pridobitve sredstev, do katerih pride na začetku tega obdobja ali po njem).

Spremembe MSRP 9 – Finančni instrumenti, MRS 39 – Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje in MSRP 7 – Finančni instrumenti: razkritja – Reforma referenčnih obrestnih mer, ki jih je EU sprejela 15. januarja 2020 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje).

Spremembe MSRP 16 – Najemi – Oprostitve plačil najemnin v povezavi s COVIDOM-19, ki jih je EU sprejela 9. oktobra 2020 in veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. junija 2020 ali pozneje, za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje.

Spremembe sklicevanj na konceptualni okvir v MSRP, ki jih je EU sprejela 29. novembra 2019 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje).

Sprejetje sprememb k obstoječim standardom ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izkazov Skupine.

Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, vendar še niso v veljavi

Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) izdal spremembe MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe – podaljšanje začasne oprostitve od uporabe MSRP 9, ki jih je Evropska unija sprejela 16. decembra 2020, vendar še niso stopile v veljavo (datum prenehanja veljavnosti začasne oprostitve je bil podaljšan na letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje).

Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS), z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstoječih standardov:

MSRP 14 – Zakonsko predpisani odlog plačila računov (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje) – Evropska komisija je sklenila, da ne bo začela postopka potrjevanja tega vmesnega standarda in da bo počakala na izdajo njegove končne verzije.

MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe, vključno s spremembami MSRP 17 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje).

Spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov – Razvrščanje obveznosti na kratkoročne in dolgoročne (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje).

Spremembe MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva – Dobički pred nameravano uporabo (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje).

Spremembe MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva – Kočljive pogodbe – Stroški izpolnjevanja pogodbe (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje).

Spremembe MSRP 3 – Poslovne združitve – Sklicevanja na konceptualni okvir s spremembami MSRP 3 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje).

Spremembe MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 – Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige – Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem oz. skupnim podvigom, ter nadaljnje spremembe (datum pričetka veljavnosti je odložen za nedoločen čas do zaključka raziskovalnega projekta v zvezi s kapitalsko metodo).

Spremembe MSRP 9 – Finančni instrumenti, MRS 39 – Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, MSRP 7 – Finančni instrumenti: Razkritja, MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe in MSRP 16 – Najemi – Reforma referenčnih obrestnih mer – 2. faza (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje).

Spremembe različnih standardov zaradi izboljšav MSRP (cikel 2018–2020), ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MSRP 9, MSRP 16 in MRS 41), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila. (Spremembe MSRP 1, MSRP 9 in MRS 41 veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje. Sprememba MSRP 16 se nanaša samo na ponazorilni zgled, zato datum začetka veljavnosti ni naveden).

Skupina ocenjuje, da uvedba teh standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na konsolidirane računovodske izkaze Skupine.

Obračunavanje varovanja pred tveganjem v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU ni sprejela, ostaja še naprej neregulirano.

Skupina ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s finančnimi sredstvi ter obveznostmi v skladu z MRS 39 – Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje ne bi imela pomembnega vpliva na konsolidirane računovodske izkaze Skupine, če bi bila uporabljena na datum izkaza finančnega položaja.

b) Uporaba ocen in presoj

Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.

Ocena med drugim vključuje določitev življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev, preizkus oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, popravke vrednosti zalog in terjatev, predpostavke, pomembne za aktuarski izračun v zvezi z določenimi zaslužki zaposlenih, predpostavke, ki so vključene v izračun morebitnih rezervacij za tožbe, oceno možnosti uporabe terjatev za odloženi davek ter predpostavke in ocene za slabitev dobrega imena. Ne glede na to, da uprave družb v Skupini med pripravo predpostavk skrbno proučijo vse dejavnike, ki na to vplivajo, je možno, da se dejanske posledice poslovnih dogodkov razlikujejo od ocenjenih. Zato je treba pri računovodskih ocenah upoštevati morebitne spremembe poslovnega okolja, nove poslovne dogodke, dodatne informacije in izkušnje. Pri pripravi predpostavk za računovodske ocene za leto 2020 so bili upoštevani vplivi COVIDA-19. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi, ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.

Skupina najmanj enkrat letno preverja, ali obstajajo indikatorji za slabitev za posamezne denar ustvarjajoče enote.

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki se opravljajo v procesu izvajanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so:

Ocena življenjske dobe amortizljivih sredstev

Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje, tehnično staranje, gospodarsko staranje ter pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Skupina pri pomembnejših sredstvih preverja dobo koristnosti in ugotavlja, ali je prišlo do spremenjenih okoliščin in bi bila potrebna sprememba dobe koristnosti.

Ocena življenjske dobe poslovnih najemov za nedoločen čas

Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe poslovnih najemov za nedoločen čas določa dobo najema, ki kar najbolje odraža dobo, za katero se lahko z veliko verjetnostjo pričakuje, da pogodba ne bo odpovedana. Podlaga za določitev dobe najema so tudi plani Skupine (operativni in strateški). Glede na navedeno Skupina pri pogodbah, sklenjenih za nedoločen čas, določi kot najprimernejšo dobo najema 5 let oziroma glede na operativni načrt krajše obdobje.

Preizkus oslabitve nefinančnih sredstev

Skupina najmanj enkrat na leto preverja, ali obstajajo indikatorji za oslabitev za posamezne denar ustvarjajoče enote, pri čemer se nadomestljiva vrednost nefinančnih sredstev ugotavlja na osnovi sedanje vrednosti denarnih tokov, kar temelji na oceni pričakovanih denarnih tokov iz denar ustvarjajoče enote kot tudi določitvi primerne diskontne stopnje.

Pri presoji, ali je treba opraviti oslabitev nepremičnin, Skupina upošteva, da posamezna nepremičnina kot celota ustvarja denarne pritoke v odvisnosti od ostalih nepremičnin. Obvladujoča družba izvaja univerzalne poštne storitve tako v notranjem kot čezmejnem poštnem prometu. Zagotavlja univerzalne poštne storitve v javnem interesu vsem uporabnikom poštnih storitev na celotnem ozemlju Republike Slovenije pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno. Izvajanje univerzalne poštne storitve se sme prekiniti le zaradi višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljavca. Za zagotavljanje univerzalnih poštnih storitev, kot to določa Zakon o poštnih storitvah, ima obvladujoča družba mrežo poštnih enot, ki jih ne more okrniti, saj s tem prizadene vzpostavljene povezave med posameznimi enotami, s tem pa onemogoči zagotavljanje storitev oziroma ne more zagotavljati zahtevane kakovosti storitev. Zaradi navedenega razloga je obvladujoča družba opredelila kot denar ustvarjajočo enoto družbo kot celoto, kadar presoja potrebo po oslabitvi nefinančnih sredstev, ki so potrebna za izvajanje osnovne dejavnosti.

Preizkus oslabitve terjatev in sredstev iz pogodb s kupci

Ob izdelavi računovodskih izkazov Skupina oceni popravke vrednosti na podlagi modela pričakovanih kreditnih izgub, v skladu s katerim se ocenijo pričakovane izgube, ki bodo nastale v prihodnosti.

Ocena oblikovanih rezervacij za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih

V okviru obvez za zaposlitvene zaslužke zaposlenih je evidentirana sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja občutljive za spremembe navedenih ocen.

Ocena oblikovanih rezervacij za tožbe in pogojne obveznosti

Rezervacija je pripoznana, ko ima Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Uprave družb v Skupini redno preverjajo, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.

Preizkus oslabitve dobrega imena

Na dan vsakega poročanja mora Skupina oceniti, ali obstaja kakšno znamenje, da utegne biti dobro ime oslabljeno. Pri ocenjevanju, ali obstaja kakšno znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, Skupina upošteva znamenja iz zunanjih in notranjih virov informacij.

Če obstaja kakršnokoli znamenje, Skupina oceni nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se kot nadomestljiva vrednost upošteva vrednost pri uporabi. Pri izračunu vrednosti sredstva pri uporabi mora Skupina upoštevati oceno prihodnjih denarnih tokov, ki jih pričakuje iz sredstva, pričakovanja možnih sprememb vrednosti ali časovnih razporeditev ter prihodnjih denarnih tokov, časovno vrednost denarja (diskontna stopnja), ceno za prevzem negotovosti, ki so del sredstva, ter druge merodajne dejavnike (npr. nelikvidnost).

Pri oceni potrebe po oslabitvi dobrega imena je Skupina PS izhajala iz bodočih denarnih tokov denar ustvarjajočih enot, ki jih je možno locirati na posamezno dobro ime. S strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij je bila pripravljena cenitev za namen preveritve morebitne slabitve dobrega imena, ki ga je družba v skupini APS PLUS d.o.o. izkazovala v knjigah iz naslova pripojitve druge družbe v preteklih letih. Ugotovljeno je bilo, da znaša nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote APS PLUS d.o.o. nič evrov. Pripoznana je bila slabitev dobrega imena v višini 128.116 evrov.

Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke

Skupina oblikuje odložene terjatve za davek iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, slabitve finančnih naložb, slabitve terjatev in davčne izgube.

Skupina na dan zaključenih izkazov preveri višino izkazanih terjatev in obveznosti za odloženi davek. Odložena terjatev za davek se pripozna v primeru verjetnega razpoložljivega prihodnjega čistega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odloženi davek se odpravi za znesek, za katerega ni verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

Preizkus slabitve zalog

Skupina vsako leto presoja čisto iztržljivo vrednost zalog in v primeru, da je ta nižja od knjigovodske vrednosti, izvede slabitev.

Sprememba računovodskih ocen

Sprememba ocene življenjskih dob zgradb

Pri presoji življenjskih dob objektov v Skupini Intereuropa je bilo s pomočjo neodvisnih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin ugotovljeno, da so se te spremenile. Ocenjene življenjske dobe visokih zgradb so tako 50 let, nizkih zgradb pa 30 let. Sprememba življenskih dob objektov je povzročila nižjo amortizacijo za 900.872 evrov za leto 2020.

Sprememba obdobja predvidljive prihodnosti

Skupina je presodila, da je glede na razmere, vezane na COVID-19, sprejemljivo obdobje predvidljive prihodnosti za namene ocenjevanja koriščenja davčne izgube pet let. Do leta 2020 je bila predvidljva prihodnost sedem let.

c) Podlage za merjenje

Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri sredstvih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

d) Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so predstavljeni v evrih brez centov, torej v funkcijski valuti Skupine. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na eno enoto. Denarna sredstva in obveznosti so na dan izkaza finančnega položaja preračunane v funkcijsko valuto z uporabo dnevnega tečaja menjave na dan izkaza finančnega položaja. Vse tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida. Nedenarna sredstva in obveznosti v tuji valuti, ki so merjene po izvirni vrednosti, so preračunane z uporabo tečaja, veljavnega na dan transakcije.

Računovodski izkazi družb v tujini

Pri prevedbi računovodskih izkazov odvisnih družb v tujini, ki imajo funkcijsko valuto različno od poročevalne valute (evro), za namene vključitve v konsolidirane računovodske izkaze Skupina preračuna sredstva in obveznosti v poročevalno valuto konsolidiranih računovodskih izkazov po tečaju na dan poročanja. Prihodke in odhodke, izkazane v izkazu poslovnega izida, in postavke, izkazane v drugem vseobsegajočem donosu, preračuna po povprečnem tečaju za obravnavano obdobje, za katerega ocenjuje, da je dovolj dober približek tečaju na dan transakcije. Postavke kapitala preračuna po tečaju na zadnji dan obdobja, v katerem je nastala sprememba kapitala. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu (prevedbene tečajne razlike) do trenutka odtujitve odvisne družbe, ko se te tečajne razlike prenesejo v izkaz poslovnega izida.

Pomembne računovodske usmeritve

Računovodske usmeritve in metode izračunavanja so enake kot pri zadnjem letnem poročanju.

a) Podlaga za konsolidiranje

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine vključujejo računovodske izkaze obvladujoče družbe in odvisnih družb.

V skupinskih računovodskih izkazih je Skupina Pošta Slovenije predstavljena, kot da gre za eno podjetje. Skupinski (konsolidirani) računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi posamičnih računovodskih izkazov uskupinjenih podjetij z ustreznimi konsolidacijskimi popravki, ki pa niso predmet knjiženja v računovodskih razvidih uskupinjenih podjetij.

Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje Skupina. Obvladujoča družba obvladuje odvisno družbo, če je izpostavljena spremenljivemu donosu v odvisni družbi ali ima iz svoje udeležbe v tej družbi pravice do spremenljivega donosa ter lahko s svojim vplivom, ki ga ima na to družbo, vpliva na donos. Obvladujoča družba ima vpliv nad odvisno družbo, če lahko na podlagi obstoječih pravic trenutno usmerja pomembne dejavnosti te družbe, tj. dejavnosti, ki bistveno vplivajo na donos te družbe. Pri ocenjevanju vpliva se upoštevata obstoj in učinek morebitnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti oziroma zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha. Računovodske usmeritve odvisnih družb so usklajene z usmeritvami Skupine. Posamični računovodski izkazi uskupinjenih podjetij so sestavljeni za poslovno leto, ki se končna z istim dnem kot v obvladujoči družbi.

V primeru obvladujočega podjetja in od njega odvisnih podjetij gre za popolno uskupinjevanje, ki je združevanje računovodskih izkazov obvladujočega podjetja in od njega odvisnih podjetij tako, da se seštevajo sorodne postavke sredstev, dolgov, kapitala, prihodkov in odhodkov ter izločijo finančne naložbe obvladujočega podjetja v kapital odvisnih podjetij, medsebojne poslovne terjatve in poslovne obveznosti, medsebojni prihodki in odhodki in posebej izkažejo manjšinski deleži v kapitalu, čistem dobičku in vseobsegajočem donosu.

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridružene družbe, izračunan po kapitalski metodi, od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča.

Poslovne združitve in dobro ime oziroma dobiček pri izpogajanem nakupu

Poslovne združitve se obračunajo z uporabo prevzemne metode. Stroški v zvezi s prevzemom se določijo v skupni višini nadomestila po pošteni vrednosti na dan prevzema, povečani za znesek vseh neobvladujočih deležev v prevzeti družbi. Za vsako poslovno združitev mora prevzemna družba izmeriti višino neobvladujočega deleža v prevzeti družbi bodisi po pošteni vrednosti bodisi po sorazmernem delu opredeljivih čistih sredstev prevzete družbe. Prevzemna družba pripozna stroške, povezane s prevzemom, med stroški storitev.

Ob prevzemu Skupina oceni, ali je razporeditev pridobljenih finančnih sredstev in prevzetih obveznosti skladna s pogodbenimi določili, gospodarskim položajem in pomembnimi okoliščinami na datum prevzema.

Pri poslovni združitvi, izvedeni v več stopnjah, se poštena vrednost prejšnjega prevzemnikovega deleža v lastniškem kapitalu prevzete družbe ponovno izmeri na pošteno vrednost na datum prevzema skozi izkaz poslovnega izida. Znesek pogojnega nadomestila, ki bo predvidoma preneseno na prevzemno družbo, se pripozna po pošteni vrednosti na datum prevzema. Kasnejše spremembe poštene vrednosti pogojnega nadomestila, ki se šteje za sredstvo ali obveznost, se po MSRP 9 pripoznajo bodisi v izkazu poslovnega izida bodisi kot sprememba drugega vseobsegajočega donosa. Če se pogojno nadomestilo pripozna v kapitalu, se ne sme ponovno izmeriti, vse dokler ni poračunano s kapitalom.

Dobro ime se pri prvotnem merjenju pripozna po nabavni vrednosti, ki je presežek skupnega zneska prenesenega nadomestila in pripoznanega zneska neobvladujočega deleža nad pošteno vrednostjo opredeljivih pridobljenih sredstev in prevzetih obveznosti. Če je nadomestilo nižje od poštene vrednosti opredeljivih neto sredstev prevzete odvisne družbe, se razlika pripozna v izkazu poslovnega izida kot dobiček pri izpogajanem nakupu (slabo ime).

Po prvotnem pripoznanju se dobro ime izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano izgubo iz oslabitve. Zaradi preizkusa dobrega imena zaradi oslabitve se od dneva prevzema dobro ime, pridobljeno pri poslovni združitvi, razporedi na vsako denar ustvarjajočo enoto Skupine, za katero se pričakuje, da bodo k njej pritekale koristi od poslovne združitve, ne glede na to, ali so druga sredstva in obveznosti prevzete družbe dodeljene tem enotam.

Kadar je dobro ime del denar ustvarjajoče enote in se del poslovanja te denar ustvarjajoče enote odtuji, se pri določanju dobička in izgube ob odtujitvi poslovanja dobro ime, ki je povezano s to odtujeno denar ustvarjajočo enoto, pripozna v knjigovodski vrednosti poslovanja odtujene enote. Dobro ime, ki je odsvojeno v teh okoliščinah, se meri na osnovi relativne vrednosti odtujene dejavnosti in dela denar ustvarjajoče enote, ki ga Skupina obdrži.

b) Neopredmetena sredstva

Dobro ime

Dobro ime, nastalo ob prevzemu odvisne družbe, se meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno izgubo zaradi oslabitve.

Ostala neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva, ki jih je pridobila Skupina in katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in za izgube, nabrane zaradi oslabitve. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega neopredmetenega sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu ali izdelavi sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za merjenje vseh skupin neopredmetenih sredstev po pripoznavanju se uporablja model nabavne vrednosti.

Če je ocenjena nadomestljiva vrednost nižja od knjigovodske vrednosti neopredmetenega sredstva, Skupina knjigovodsko vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost neopredmetenega sredstva se šteje čista vrednost pri uporabi, ki jo Skupina oceni na podlagi bodočih denarnih tokov. To zmanjšanje predstavlja izgubo zaradi oslabitve, ki jo Skupina pripozna neposredno v izkazu poslovnega izida med poslovnimi odhodki.

Kasnejši izdatki

Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki takoj, ko do njih pride.

Amortizacija

Amortizacija se obračunava posamično in po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev. Obračunavati se začne naslednji dan po tem, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo, in preneha na zgodnejši od obeh datumov: na datum, ko je sredstvo razvrščeno med sredstva za prodajo, ali na datum, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva.

Pri neopredmetenih sredstvih se uporabljajo dokončne dobe koristnosti. Pri obračunu amortizacije se uporabljajo naslednje ocenjene amortizacijske stopnje:

Dobe koristnosti sredstev se letno pregledajo, in če je treba, popravijo.

c) Opredmetena osnovna sredstva – nepremičnine, naprave in oprema

Nepremičnine, naprave in oprema so izkazani po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega opredmetenega osnovnega sredstva. Stroški v lastnem okviru izdelanega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi Skupina izkazuje tudi predujme, dane za osnovna sredstva.

Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva, če gre na podlagi izračuna po metodologiji usredstvenja stroškov izposojanja za pomembne vrednosti. Za merjenje vseh skupin opredmetenih osnovnih sredstev po pripoznavanju se uporablja model nabavne vrednosti.

Dobički in izgube pri prodaji ali izločitvi se določijo tako, da se prihodki od prodaje primerjajo s knjigovodsko vrednostjo. Dobički in izgube pri prodaji so vključeni v izkaz poslovnega izida. Opredmetena osnovna sredstva, ki so na voljo za prodajo, se prikažejo ločeno od drugih sredstev. Zanje se amortizacija ne obračuna.

Praviloma enkrat letno se ugotavlja, ali obstajajo za pomembna osnovna sredstva (v nadaljevanju tudi: OS) zunanji in notranji znaki, da je osnovno sredstvo oslabljeno. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotijo, če njihova neodpisana knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega ocenjevanje prejemkov in izdatkov, ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstev in njihove končne odtujitve, in uporabo ustrezne diskontne mere (pred davkom od dobička), ki odraža sedanjo tržno oceno časovne vrednosti denarja in morebitno tveganje, povezano s posameznim sredstvom. Pri merjenju poštene vrednosti se uporabljajo tri tehnike ocenjevanja vrednosti (tržni način, na donosu zasnovan način in stroškovni način). Pri ocenjevanju poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, sta bila uporabljena tržni in na donosu zasnovan način. Pri tržnem načinu se uporabljajo cene in druge ustrezne informacije, ki izhajajo iz tržnih transakcij, ki vključujejo enaka ali primerljiva sredstva, obveznosti ali skupino sredstev in obveznosti, kot je poslovni subjekt. Pri načinu, zasnovanem na donosu, je merjenje poštene vrednosti določeno na podlagi vrednosti, ki jo določajo trenutna tržna pričakovanja glede prihodnjih zneskov iz denarnih tokov, ki se diskontirajo na sedanjo vrednost. Izgube, ki nastanejo na podlagi oslabitve, se pripoznajo med poslovnimi odhodki. Pripoznanje se odpravi, ko se sredstvo proda ali se več ne pričakuje ekonomska korist, ki bi lahko pritekala ob nadaljnji uporabi posameznega sredstva. Dobički in izgube zaradi odprave pripoznanja posameznega sredstva se vključijo v izkaz poslovnega izida v letu, ko se sredstvo izknjiži iz poslovnih evidenc.

Kasnejši izdatki

Kasnejši izdatki v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Skupino, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški takoj, ko nastanejo.

Amortizacija

Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva oziroma njegovih sestavnih delov. Zemljišča in sredstva v pridobivanju se ne amortizirajo. Amortizacija se obračunava posamično in se začne obračunavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo, in preneha na zgodnejši od obeh datumov: na datum, ko je sredstvo razvrščeno med sredstva za prodajo, ali na datum, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva.

Pri obračunu amortizacije se uporabljajo naslednje ocenjene amortizacijske stopnje:

Pri določenih sestavnih delih nepremičnin se uporabljajo različne amortizacijske stopnje:

fasada in stavbno pohištvo 3,3 odstotka,

zamenjava strehe na zgradbah 3,3 odstotka oz. 5 odstotkov, če je zgradba starejša od 30 let,

ogrevalni in prezračevalni sistemi 5 odstotokov.

Dobe koristnosti sredstev se letno pregledajo. V letu 2020 so se ocenjene dobe koristnosti objektov spremenile.

d) Najemi

Skupina v vlogi najemojemalca

Pravica do uporabe sredstva v najemu

Ob začetnem pripoznanju Skupina meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe sredstva v najemu, po nabavni vrednosti, ki vključuje:

znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema,

plačila najemnine, prejeta na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem,

začetne neposredne stroške, ki so nastali najemniku, in

oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot se zahteva v pogojih najema.

Po začetnem pripoznanju Skupina meri navedeno sredstvo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube zaradi oslabitve sredstva ter popravljeni za ponovno merjenje obveznosti iz najema.

Skupina iz obračunov izvzema:

najeme majhne vrednosti do 5.000 evrov, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema,

najeme neopredmetenih sredstev ter

kratkoročne najeme do enega leta.

V primeru, da najemna pogodba vsebuje določila o nenajemnih sestavinah in so te vključene v ceno najemnine oziroma ni mogoče določiti, koliko stroškov je vračunanih v ceno najema, se v obračun najema vključijo tako najemne kot nenajemne sestavine.

Obveznost iz najema

Ob začetnem pripoznanju Skupina izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta datum še niso plačane. Najemnine diskontira po obrestni meri, povezani z najemom, če jo je mogoče določiti, nasprotno pa po predpostavljeni obrestni meri za izposojanje, ki bi jo morala plačati, če bi za podobno dolgo obdobje in na podlagi podobnega jamstva v podobnem gospodarskem okolju, pridobila sredstvo podobne vrednosti kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe.

Po začetnem pripoznanju Skupina meri navedeno obveznost tako, da njeno knjigovodsko vrednost:

poveča za znesek obresti iz najema,

zmanjša za znesek plačil najemnine in

poveča ali zmanjša tako, da znesek obveznosti prilagodi ponovni oceni ali spremembi najema.

Skupina je zaradi nastale situacije, ki jo je povzročila pandemija COVIDA-19, uporabila praktično rešitev, da ne bo presodila, ali je prilagoditev najemnine, ki izpolnjuje spodaj navedene pogoje, sprememba najema. Ti pogoji so:

posledica spremembe najemnine je spremenjeno nadomestilo za najem, ki je skoraj enako ali nižje kot nadomestilo za najem neposredno pred spremembo,

znižanje najemnin vpliva samo na plačila, ki bi prvotno zapadla 30. junija 2021 ali pred tem (npr. prilagoditev najemnine bi izpolnjevala ta pogoj, če bi povzročila znižanje najemnine 30. junija 2021 ali pred tem in zvišanje najemnine po 30. juniju 2021), in

ni bistvene spremembe drugih pogojev najema.

Najem, pri katerem Skupina prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Po začetnem pripoznanju je najeto sredstvo izkazano v znesku, ki je enak pošteni vrednosti, ali, če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin. Po začetnem pripoznanju se sredstvo iz finančnega najema amortizira enako kot druga opredmetena osnovna sredstva. Kratkoročne stroške najema Skupina pripoznava v izkazu poslovnega izida časovno enakomerno.

Transakcije prodaje s povratnim najemom

Skupina pri transakcijah prodaje s povratnim najemom, ko deluje kot prodajalec – najemnik, meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, sorazmerno z delom prejšnje knjigovodske vrednosti sredstva, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki jo je obdržala. V skladu s tem pripozna samo tisti znesek dobička ali izgube, ki se nanaša na pravice, ki jih je prenesel kupec – najemodajalec. Navedeni dobiček pripozna v okviru drugih poslovnih prihodkov.

Skupina v vlogi najemodajalca

Skupina kot najemodajalec pripozna najemnine iz poslovnega najema med poslovnimi prihodki enakomerno med trajanjem najema.

Sredstva, ki jih Skupina daje v poslovni najem, prikaže v izkazu finančnega položaja glede na naravo sredstva, ki je predmet najema.

e) Naložbene nepremičnine

Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe.

Kot kriterij, kdaj Skupina opredeli posamezno nepremičnino kot naložbeno nepremičnino, se uporabi merilo, da je več kot 30 odstotkov celotne nepremičnine dane v najem. V višini odstotka v najem dane nepremičnine se kategorizira nepremičnina kot naložbena nepremičnina, ostanek pa je še vedno evidentiran med opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Skupina meri naložbene nepremičnine po modelu nabavne vrednosti, torej po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijske popravke in morebitne oslabitve. Pri amortiziranju se uporablja metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Pri obračunu amortizacije se uporabljajo enake amortizacijske stopnje kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.

Skupina ob sestavi letnih računovodskih izkazov presodi, ali obstajajo znamenja, zaradi katerih se pojavi potreba po ugotavljanju oslabitev naložbenih nepremičnin. Indikator potrebe po oslabitvi naložbenih nepremičnin je podan, ko med učinki pri prodaji naložbenih nepremičnin izgube presegajo realizirane dobičke.

f) Finančna sredstva

Finančna sredstva vključujejo denar in denarne ustreznike, terjatve in posojila ter finančne naložbe. Med finančnimi sredstvi Skupina izkazuje naložbe v kapitalske instrumente. Skupina na začetku pripozna posojila in terjatve ter vloge oziroma depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva so na začetku pripoznana na datum menjave oziroma na datum, ko Skupina postane stranka v pogodbenih določilih instrumenta.

Skupina odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko Skupina prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.

Finančni instrumenti se ob začetnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin: finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa in finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Razvrstitev finančnih instrumentov ob začetnem pripoznanju je odvisna od značilnosti pogodbenega denarnega toka finančnega sredstva in poslovnega modela Skupine za upravljanje z njimi (namen). Z izjemo terjatev iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente, Skupina ob prvotnem pripoznanju finančno sredstvo izmeri po pošteni vrednosti, ki je, v primeru finančnega sredstva, ki ni pripoznano po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, povečana za stroške transakcije. Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente, se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z MSRP 15.

Poslovni model Skupine za upravljanje s finančnimi sredstvi določa, kako Skupina obvladuje svoja finančna sredstva, da zagotovi denarne tokove. Poslovni model določa, ali bodo denarni tokovi posledica zbiranja pogodbenih denarnih tokov, posledica prodaje finančnih sredstev ali obojega. Ob začetnem pripoznanju lastniškega finančnega sredstva, ki ni namenjeno trgovanju, lahko Skupina izbere nepreklicno opcijo in meri sredstvo po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa. Ostali lastniški finančni instrumenti, za katere omenjena nepreklicna opcija ni izbrana, se merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Denar in denarni ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo gotovino v blagajni, denarna sredstva v banki in vloge na vpogled ter kratkoročne depozite v bankah z dospelostjo treh mesecev ali manj.

Za preračun denarnih sredstev iz tuje valute Skupina uporablja referenčni tečaj Evropske centralne banke (ECB), ki ga objavlja Banka Slovenije, povzet po tečajnici ECB, razen za tiste valute, za katere ECB ne objavlja referenčnih tečajev dnevno in se za njih upošteva mesečna tečajnica. Tečajna razlika se izkazuje kot finančni odhodek ali prihodek.

Finančna sredstva po odplačni vrednosti

Za uvrstitev v skupino finančnih sredstev po odplačni vrednosti je cilj Skupine predvsem to, da na podlagi finančnega instrumenta zbere pogodbene denarne tokove, ti pa morajo biti izključno glavnica in obresti. V to skupino so uvrščene terjatve do kupcev in posojila, ob zapadlosti katerih se pričakuje vračilo glavnice in obresti. Zanje je pomembno naslednje:

pripoznanje po odplačni vrednosti,

na začetku so pripoznane po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla,

po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavne obrestne mere, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve,

terjatve do kupcev, izražene v tuji valuti, se na dan izkaza finančnega položaja preračunajo v funkcijsko valuto. Za preračun terjatev, ki so določene v tuji valuti, se uporabljata referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije, povzet po tečajnici ECB, razen za tiste valute, za katere ECB ne objavlja referenčnih tečajev dnevno in se za njih upošteva mesečna tečajnica.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

V skupino finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa se uvrščajo lastniški finančni instrumenti, ki kotirajo na organiziranem trgu. Zanje je pomembno naslednje:

vrednotenje po pošteni vrednosti,

pozitivni in negativni (do oslabitve) učinki se pripoznajo v rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.

Oslabitev finančnih sredstev

Oslabitev terjatev do kupcev

Ocena oslabitve finančnih sredstev, izkazanih po odplačni vrednosti, temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil terjatev in posojil v celotnem obdobju trajanja finančnega sredstva. Skupina oslabi finančno sredstvo v obliki popravka vrednosti. Odpis finančnega sredstva pripozna, kadar utemeljeno pričakuje, da ji pogodbenih denarnih tokov ne bo uspelo izterjati.

Skupina uporablja za terjatve do kupcev in zamudne obresti poenostavljen pristop, v katerem na podlagi izkušenj o neplačanih terjatvah iz preteklosti in ocen glede prihodnosti oblikuje matriko rezervacij z odstotki oslabitve po intervalih zapadlosti. Model pričakovanih izgub upošteva pričakovano stopnjo inflacije v letu, ki sledi letu, za katero se izračunava slabitev. Pričakovana stopnja inflacije se določi na podlagi napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj.

Terjatve, ki so v tožbah, izvršbah, stečajih, prijavljene v prisilnih poravnavah do objave potrditve prisilne poravnave, v postopkih izterjave prek za to specializiranih ustanov ali so, na podlagi drugih objektivnih razlogov, označene za dvomljive, Skupina praviloma slabi v 100-odstotni višini, razen kadar zakonodaja dovoljuje zmanjšanje obveznosti za obračunani in neplačani davek na dodano vrednost ter se za ta znesek zmanjša slabitev.

Oslabitev danih posojil in depozitov

Skupina opravi slabitev danih posojil in depozitov na podlagi presoje poslovodstva o njihovi neiztržljivosti.

Pri presoji oslabljenosti danih posojil Skupina oceni dokaze o oslabitvi posojila individualno za vsako posojilo posebej. Če oceni, da knjigovodska vrednost posojila presega njeno pošteno, to je udenarljivo vrednost, posojilo slabi. Ocena slabitev temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil posojil v prihodnjih 12 mesecih, razen če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja. V teh primerih ocena slabitev temelji na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, zapadlimi po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere Skupina pričakuje, da jih bo prejela. Pričakovani denarni tokovi bodo vključevali tudi denarne tokove od prodaje sredstev zavarovanja.

Slabitve za pričakovane kreditne izgube Skupina ocenjuje v dveh korakih. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih po začetnem pripoznanju ni bilo znatnega povečanja kreditnega tveganja, se slabitve za pričakovane kreditne izgube pripoznajo za kreditne izgube, ki so posledica neplačil, ki so mogoča v prihodnjih 12 mesecih. Za tiste kreditne izpostavljenosti, pri katerih je od začetnega pripoznanja prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, Skupina pripozna popravek iz izgub, ki jih pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila. Skupina oceni, da gre pri finančnem sredstvu za neizpolnjevanje obveznosti, če so pogodbena plačila zapadla 90 dni. V nekaterih primerih lahko Skupina oceni povečano kreditno tveganje tudi, če je na podlagi informacij verjetno, da neporavnanih pogodbenih zneskov ne bo prejela v celoti.

Skupina pripozna odpis finančnega sredstva, kadar utemeljeno pričakuje, da ji pogodbenih denarnih tokov ne bo uspelo izterjati. Znesek izgub zaradi oslabitve teh sredstev je v konsolidiranem izkazu poslovnega izida izkazan v postavki Drugi finančni odhodki.

g) Druga nekratkoročna sredstva

Med nekratkoročnimi drugimi sredstvi Skupina izkazuje vnaprej plačane stroške iz naslova stanovanjskega rezervnega sklada.

h) Sredstva za odtujitev

Med sredstva za odtujitev se razvrstijo tista nekratkoročna sredstva, za katerih knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Sredstva, ki izpolnijo sodila za razvrstitev, se prenehajo amortizirati in se izmerijo po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje (po tisti, ki je nižja).

Pri razvrščanju sredstev na nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

sredstvo mora biti na voljo za takojšnjo prodajo;

prodaja mora biti zelo verjetna;

poslovodstvo mora sprejeti plan prodaje ter sredstvo aktivno prodajati po razumni ceni glede na pošteno vrednost sredstva. Verjetnost, da bo prišlo do pomembne spremembe plana prodaje ali do prenehanja aktivnosti v zvezi s prodajo, mora biti minimalna;

pričakuje se, da bo prodaja zaključena v roku enega leta.

Razlogi za uvrstitev nepremičnin v sredstva, namenjena prodaji, so: preselitev pošte, preoblikovanje pošte v premično pošto ali drugo obliko ali njena ukinitev, zemljišča, ki jih Skupina za poslovno dejavnost ne potrebuje, prazni poslovni prostori po prekinitvi najemne pogodbe ter prazna stanovanja, za katera zaposleni nimajo interesa za najem.

Sredstva, pri katerih pogoji niso več izpolnjeni, je treba prerazvrstiti nazaj med osnovna sredstva oziroma v drugo kategorijo sredstev (naložbene nepremičnine). V tem primeru je treba takšno sredstvo izmeriti po nižji od obeh vrednosti:

knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo med nekratkoročna sredstva za prodajo, zmanjšani za amortizacijo, ki bi bila pripoznana, če sredstvo ne bi bilo prerazvrščeno; pri tem vsa za nazaj obračunana amortizacija bremeni poslovni izid tekočega poslovnega leta;

nadomestljivi vrednosti na dan prerazvrstitve iz nekratkoročnih sredstev za prodajo nazaj med osnovna sredstva.

i) Sredstva iz pogodb s kupci

Sredstvo iz pogodb s kupci je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na kupca. Med sredstvi iz pogodb s kupci Skupina izkazuje nezaračunane storitve drugim poštnim in logističnim operaterjem (mednarodni obračun), ki jih je opravila v letu, za katero se sestavljajo računovodski izkazi, zaračunala pa jih bo šele takrat, ko bo prejela potrjeno letno stanje opravljenega prometa od tujega poštnega operaterja ter uskladila cene.

Ob koncu poslovnega leta se na podlagi izdanih četrtletnih stanj izračunajo predvidene terjatve do tujih poštnih operaterjev, ki so podlaga za vračunanje prihodkov. Ker gre za nezaračunane prihodke, za katere Skupina do uskladitve stanj nima pravice izstaviti računov, se stanje sredstev iz pogodbe v izkazu finančnega položaja na bilančno presečni dan oslabi z odstotkom pričakovanih neplačil, ki velja za nezapadle terjatve do kupcev v tujini.

j) Zaloge materiala in trgovskega blaga

Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Čista iztržljiva vrednost se določi po prodajni vrednosti na datum poročanja, zmanjšani za prodajne stroške in morebitne ostale splošne stroške, ki so običajno povezani s prodajo.

Količinska enota zaloge materiala ali blaga se vrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave; kupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Pri izkazovanju zalog se uporablja metoda drsečih cen.

Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo, zaradi oslabitve pa se prevrednotijo, če knjigovodska vrednost presega njihovo čisto iztržljivo vrednost. Zneski oslabitve se evidentirajo med prevrednotovalne poslovne odhodke obratnih sredstev. Prevrednotenje zalog se opravi konec poslovnega leta po pregledu gibanja zalog.

k) Predujmi in druga sredstva

Med predujmi in drugimi sredstvi so zajeti dani predujmi (razen predujmi za osnovna sredstva, ki so zajeti med osnovnimi sredstvi) in varščine ter kratkoročno odloženi stroški.

l) Kapital

Celotni kapital sestavljajo vpoklicani (osnovni) kapital, kapitalske rezerve, zakonske rezerve, rezerve za pošteno vrednost, prenesen čisti poslovni izid in čisti poslovni izid poslovnega leta ter prevedbene tečajne razlike.

Kapitalske rezerve so zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala v skladu z ZGD-1.

Zakonske rezerve so zneski, ki so zadržani iz dobička v skladu z ZGD-1. Ob nastanku jih pripozna organ, odgovoren za pripravo letnega poročila.

Rezerve za pošteno vrednost Skupina pripozna zaradi vrednotenja nekratkoročnih in kratkoročnih finančnih instrumentov po pošteni vrednosti prek izkaza vseobsegajočega donosa. Med tovrstnimi rezervami so izkazani tudi aktuarski dobički ali izgube ter odloženi davki od dolgoročnih zaslužkov (odpravnin) zaposlencev.

Prevedbene tečajne razlike so posledica valutnih razlik, nastalih pri vključevanju računovodskih izkazov odvisnih družb v uskupinjene računovodske izkaze.

m) Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi.

Skupina oblikuje rezervacije za odpravnine ob upokojitvi, za jubilejne nagrade in druge rezervacije (tožbe).

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane v vrednosti ocenjenih prihodnjih izplačil, diskontiranih na datum poročanja. Oblikujejo se na podlagi aktuarskega izračuna, ki temelji na številu zaposlenih in znesku, ki je pravica zaposlenega do jubilejne nagrade in do odpravnine ob kasnejši upokojitvi. Tovrstne rezervacije se oblikujejo na podlagi izračuna pooblaščenega aktuarja.

Izračun rezervacij Skupine za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade za leto 2020 temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so upoštevane naslednje predpostavke:

število zaposlenih, spol, starost, skupna delovna doba, delovna doba v družbi in njihova povprečna bruto plača za oktober–december 2020;

način izračuna odpravnin ob upokojitvi po posameznih državah;

rast povprečne plače v RS v višini od 2,5 do 3,5 odstotka oz. rast plač v posamezni državi;

rast osnovnih plač in variabilnega dela plač v posamezni družbi v višini letne inflacije, predvidene za posamezno državo;

rast plač v družbi Pošta Slovenije za 2 odstotka in v družbi Intereuropa za 3 odstotke;

rast najnižjih plač po kolektivni pogodbi Pošte Slovenije za en odstotek;

fluktuacija zaposlenih glede na starost, pogoji za upokojitev skladno z minimalnimi pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine;

smrtnost na podlagi korigiranih tablic smrtnosti;

uporabljene letne diskontne obrestne mere: v Sloveniji 0,3475 odstotka, na Hrvaškem 0,666 odstotka, v Bosni in Hercegovini 2,84 odstotka, v Srbiji 3 odstotke, v Makedoniji 2,5 odstotka in v Črni gori 2,55 odstotka.

Za odpravnine se nerealizirani aktuarski dobički ali izgube tekočega leta pripoznajo v kapitalu, stroški sprotnega službovanja in stroški obresti pa v izkazu poslovnega izida, medtem ko se za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida prikažejo tako stroški sprotnega službovanja, stroški obresti kot tudi aktuarski dobički ali izgube.

Skupina oblikuje rezervacije za morebitne obveznosti iz gospodarskih sporov in pravd ter rezervacije iz delovnih sporov. Skupina vsako leto preveri upravičenost oblikovanih rezervacij glede na stanje spora in verjetnost ugodne ali neugodne rešitve spora. Višino rezervacij za tožbe se določi glede na višino škodnega zahtevka ali pa se s pravnega vidika oceni pričakovano možno višino (če dejanski zahtevek še ni znan).

n) Odloženi prihodki

Skupina med odloženimi prihodki izkazuje pretežno odložene prihodke v zvezi s prejetimi in neizkoriščenimi finančnimi sredstvi za izvedbo projektov.

Državne pomoči ločimo na tiste, ki so povezane s sredstvi in na državne pomoči, ki so povezane s prihodki.

S sredstvi povezane državne podpore, tudi nedenarne podpore po pošteni vrednosti, se v izkazu finančnega položaja obravnavajo kot odloženi prihodki in se med prihodke v izkazu poslovnega izida prenašajo v dobi koristnosti zadevnega sredstva. Med dolgoročno odloženimi prihodki skupina izkazuje odložene prihodke, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.

Državne podpore, povezane s prihodki, so državne podpore povezane s povrnitvijo nadomestil plač za zaposlene, oprostitvijo plačila prispevkov za socialno varstvo, itd. Skupina pripozna državne podpore, povezane s prihodki, v okviru drugih poslovnih prihodkov in ne kot znižanje povezanih stroškov. Pripoznajo se kot prihodki v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Državne podpore se pripoznajo, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da skupina izpolnjuje pogoje za njihovo pridobitev in da jih bo prejela. Če obstaja negotovost v zvezi z upravičenostjo do prejete državne podpore (npr. obstaja možnost obveznosti vračila v primeru neizpolnjevanja pogojev), se znesek dobljene državne podpore prikaže kot odloženi prihodek za čas do dejanske ugotovitve (ne)izpolnjevanja pogojev.

o) Finančne in poslovne obveznosti

Finančne obveznosti se ob začetnem pripoznanju razvrstijo med finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, prejeta posojila in obveznosti iz poslovanja. Finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum, ko Skupina postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom. Razen prejetih posojil se vse finančne obveznosti ob začetnem pripoznanju merijo po pošteni vrednosti. Prejeta posojila se merijo po odplačni vrednosti z uporabo veljavne obrestne mere. Glede na zapadlost so posojila razvrščena med kratkoročne finančne obveznosti (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali nekratkoročne finančne obveznosti (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja). Vsi dobički in izgube se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob odpravi pripoznanja finančne obveznosti in v okviru amortizacije veljavne obrestne mere. Skupina odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.