2.9 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA SKUPINE POŠTA SLOVENIJE

Skupina Pošta Slovenije uporablja za merjenje uspešnosti poslovanja sistem kazalnikov/kazalcev glede na namen oz. cilj spremljanja. V okviru SRP-a se za spremljanje uspešnosti poslovanja definirajo strateški cilji in kazalniki (KPI), upoštevajoč metodologijo BSC, Strategy Maps. Za KUT se uporabljajo kazalniki/kazalci za merjenje uspešnosti realizacije ukrepov obvladovanja tveganj, spremljajo se profitni centri in stroškovna mesta. Izvajanje storitev se spremlja skozi obračun stroškov po aktivnostih poslovnega procesa in po metodi polno alociranih stroškov. Uspešnost trženja se spremlja s sistemom trženjskih kazalnikov/kazalcev in poročil. Sistem merjenja uspešnosti zaokrožujejo različni izkazi (poslovnega izida, drugega vseobsegajočega donosa, poslovnega izida po področnih odsekih, denarnega toka, gibanja kapitala, bilance stanja idr.).

2.9.1 Analiza poslovanja Skupine Pošta Slovenije

Izkaz poslovnega izida Skupine Pošta Slovenije

Tabela 4: Izkaz poslovnega izida Skupine Pošta Slovenije

Skupina Pošta Slovenije je v letu 2020 ustvarila 426,7 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je za 51 odstotkov več kot v letu 2020. Prihodki Pošte Slovenije predstavljajo 56,4 odstotka vseh prihodkov Skupine Pošta Slovenije.

Graf 4: Struktura poslovnih prihodkov Skupine PS po segmentih v % za leto 2020

Poslovni odhodki Skupine Pošta Slovenije so v letu 2020 znašali 418,8 milijona EUR, kar je za 51 odstotkov več kot v letu 2019. Odhodki so porasli v Pošti Sloveniji in odvisnih družbah IPPS in APS Plus. Poslovni odhodki Pošte Slovenije predstavljajo 57,4 odstotka vseh poslovnih odhodkov Skupine Pošta Slovenije.

Graf 5: Struktura poslovnih odhodkov Skupine PS v % za leto 2020

Skupina Pošta Slovenije je v letu 2020 beležila dobiček v višini 5,2 milijona EUR, od tega je dobiček večinskega lastnika (Pošta Slovenije d. o. o.) 4,5 mio. EUR.

Kazalniki Skupine Pošta Slovenije

Tabela 5: Kazalniki poslovanja Skupine Pošta Slovenije

Izkaz finančnega položaja Skupine Pošta Slovenije

Tabela 6: Izkaz finančnega položaja Skupine Pošta Slovenije

Tabela 7: Izkaz finančnega položaja Skupine Pošta Slovenije

Povečanje dolgoročnih obveznosti zaradi prejetega dolgoročnega kredita - dodatno črpanje 30,8 mio. EUR ter refinanciranje kredita v Intereuropi (prenos iz kratkoročnega dela).

2.9.2 Analiza poslovanja v Pošti Slovenije d. o. o.

Izkaz poslovnega izida Pošte Slovenije

Tabela 8: Izkaz poslovnega izida Pošte Slovenije

Prihodki Pošte Slovenije

Razdeljeni so v dve glavni skupini, in sicer:

prihodki od poštnih storitev in

prihodki od ostalih storitev.

Prihodke od ostalih storitev pa delimo na:

prihodke od denarnih storitev in

ostale prihodke (prodaja blaga, telegramov, IT-storitev itd).

Med poslovne prihodke poleg zgoraj navedenih čistih prihodkov od prodaje štejemo še usredstvene lastne proizvode in storitve, prevrednotovalne prihodke, prihodke od subvencij, prihodke od odprave rezervacij in vkalkuliranih stroškov, prejete odškodnine in druge prihodke.

Graf 6: Struktura čistih prihodkov od prodaje v letu 2020

Največji, 88-odstotni delež predstavljajo prihodki od poštnih storitev. Sledijo jim prihodki od denarnih storitev, katerih delež pa se postopoma znižuje.

Poslovni prihodki v Pošti Slovenije so bili v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 višji za 5 odstotkov in so znašali 250,1 milijona EUR. V poslovnih prihodkih je vključenih 7,3 milijona evrov prihodkov od subvencij iz naslova ukrepov za ublažitev posledic epidemije COVIDA-19.

Prihodki od pisemskih storitev so v primerjavi z letom 2019 višji za 1 odstotek predvsem iz naslova dviga cen, medtem ko je indeks števila storitev 89 odstotkov. Padec števila storitev je predvsem posledica pospešenega prehoda na e-substitute in zmanjšanja gospodarske aktivnosti zaradi ukrepov, izvedenih za zajezitev COVIDA-19.

Velik upad beležimo pri prihodkih od direktne pošte in publikacij. V marcu, aprilu in maju smo beležili visok upad prihodkov zaradi ukrepov za zajezitev COVIDA-19, saj so pošiljke oddajala le podjetja, ki so poslovala. S preklicem epidemije in povečevanjem gospodarske aktivnosti smo v poletnih mesecih že beležili nekoliko večje oddaje nenaslovljene direktne pošte (količine podobne kot v enakem obdobju 2019), ki pa so z jesenskimi meseci ponovno upadle. Dodaten upad beležimo med drugim valom epidemije zaradi zapiranja trgovin z nenujnim blagom.

Visoko, 33-odstotno rast beležimo pri prihodkih od paketov. Ti so se v prvem valu epidemije povišali zaradi ukrepov za zajezitev epidemije ter porasta spletnih nakupov (segment B2C), nato se je rast postopoma upočasnila, vendar se je z drugim valom epidemije ponovno precej povišala. Povečal se je tudi delež teh storitev v čistih prihodkih od prodaje.

V segmentu prihodkov od logističnih storitev beležimo upad, kar je posledica prenosa storitev za avtomobilsko branžo na odvisno podjetje PS Logistika ter zmanjšanja prihodka zaradi epidemije COVIDA-19.

Nadaljnji upad prihodkov od denarnih storitev je posledica pričakovanega prehoda na druge oblike plačevanja, ponudbe alternativnih vplačilnih mest drugih ponudnikov plačilnega prometa, prodajnih mest posameznih izdajateljev računov in prehoda na storitev ODKBN; zaradi izrednih razmer, povezanih z zajezitvijo posledic koronavirusa, je bilo plačil s položnicami bistveno manj.

Prihodki od prodaje blaga in iger na srečo so v skladu s pričakovanji, sicer beležimo manjše upade pri večini storitev, kar je posledica manjšega obiska pošt zaradi izrednih razmer, povezanih z zajezitvijo posledic koronavirusa, kjer dalj časa nismo opravljali storitev za partnerje. Dodaten, neplaniran upad glede na leto 2019 pa je posledica dejstva, da je bila večina pošt ob sobotah zaprta. Zaradi omejitev gibanja se je povečalo število oddanih telegramov, višji je izkupiček pri prodaji pisemske in paketne embalaže, kjer smo na začetku leta dvignili cene, višja je prodaja pisarniških potrebščin.

Prihodki od informacijskih storitev so porasli pri storitvah računalništva v oblaku (NIC) ter E-arhiviranja.

Pošta Slovenije je v letu 2020 prejela 7,3 milijona evrov prihodkov od subvencij iz naslova ukrepov za blažitev posledic epidemije COVIDA-19.

Prevrednotovalni prihodki so v letu 2020 zaradi prodaje poslovne zgradbe v Kranju višji.

V primerjavi z letom 2019 so bili zaradi finančnih prihodkov iz deležev v Skupini (prejete dividende odvisnih družb PS Logistika, EPPS in PS Moj paket) višji finančni prihodki.

Odhodki Pošte Slovenije

Poslovni odhodki Pošte Slovenije so bili v letu 2020 za 7 odstotkov višji kot leta 2019 in so znašali 250 milijonov EUR. Največji, 62-odstotni delež predstavljajo stroški dela, sledijo stroški storitev in amortizacije.

Graf 7: Struktura poslovnih odhodkov v Pošti Slovenije

Stroški materiala so višji kot v letu 2019. To je predvsem posledica višjih stroškov zaradi nabave zaščitnega materiala zaradi epidemije COVIDA-19 (maske, rokavice, razkužila) in nabave pnevmatik ter materiala za vzdrževanje.

Stroški energije so v letu 2020 nižji zaradi nižjih cen pogonskih goriv predvsem v začetku leta in nižjih stroškov električne energije.

Stroški storitev so nižji kot v letu 2019 predvsem pri naslednjih postavkah:

stroški za delo študentov prek študentskega servisa – nižji stroški, ker je bilo zaradi ukrepov, povezanih s COVIDOM-19, študentsko delo v času, ko so bili redni zaposleni na čakanju, popolnoma ukinjeno. Število ur študentskega dela je ponovno poraslo konec leta zaradi povečanega obsega dela;

stroški pogodbenih prevozov – planirane dodatne logistične storitve niso bile v celoti izvedene, reorganizacija določenih prevozov (vezano predvsem na logistične storitve), dodatni prevozi so potekali v lastni režiji, manjše število dodatnih prevozov;

povračila stroškov za uporabo mopedov in koles v poslovne namene – razlog za nižje stroške je v ukinitvi pogodb za uporabo dvokoles ter posledično prenehanje izplačevanja pavšalov oziroma nadomestil;

stroški najemnin – manj je najemov osebnih vozil in opredmetenih osnovnih sredstev, viličarji se ne najemajo več.

Na višje stroške dela so v letu 2020 so vplivali:

dogovor s sindikati kot posledica stavkovnih zahtev iz novembra 2019, na podlagi katerega se je v letu 2020 za delavce v prometu izplačeval poseben dodatek, ter sklep poslovodstva z dne 20. decembra 2019, s katerim je bil odobren tudi dodatek za zaposlene v strokovnih službah;

večje povprečno število zaposlenih;

izplačilo kriznega dodatka v višini 3,1 milijona evrov zaradi ukrepov za ublažitev posledic epidemije COVIDA-19;

izplačilo enkratne denarne nagrade vsem delavcem za prisotnost na delu v novembru 2020 zaradi dela v neugodnih pogojih in zaradi povečanega obsega dela v višini 1,8 milijona evrov (bruto II.) oz. povprečno 255 evrov (bruto I.) na delavca;

denarno nagrajevanje zaposlenih za stalno prisotnost na delu, da bi se zmanjšal absentizem v novembru in decembru;

izplačilo za poslovno uspešnost v letu 2020 v višini 1,6 milijona evrov.

Prevrednotovalni poslovni odhodki so višji glede na 2019 zaradi slabitev opredmetenih osnovnih sredstev.

Finančni odhodki so bili v letu 2020 višji zaradi odhodkov od posojil, prejetih od bank.

Poslovni izid Pošte Slovenije

Epidemija COVIDA-19 je od marca 2020 vplivala na vse segmente poslovanja Pošte Slovenije, pri čemer je bil največji padec storitev in prihodkov zabeležen na področju pisem, medtem ko smo na področju paketov zabeležili rast. Rast prihodkov od paketnih storitev je ob koncu leta nadomestila celotno izgubo prihodkov na vseh ostalih segmentih poslovanja. Dodatno je na poslovanje Pošte Slovenije vplivala rast stroškov dela kot posledica izpolnjevanja dogovora s sindikati.

Kljub oteženemu poslovanju je Pošta Slovenije leto 2020 zaključila z dobičkom v višini 3,1 milijona evrov, kar je za 25 odstotkov manj kot v letu 2019.

Graf 8: Poslovni izid Pošte Slovenije v 000 EUR

Kazalniki poslovanja Pošte Slovenije

Tabela 9: Kazalniki poslovanja Pošte Slovenije

Izkaz finančnega položaja Pošte Slovenije

Tabela 10: Izkaz finančnega položaja Pošte Slovenije – sredstva

Stanje sredstev je na dan 31. decembra 2020 za 11 odstotkov višje v primerjavi s koncem leta 2019. Najpomembnejša postavka v strukturi sredstev ostajajo opredmetena osnovna sredstva v višini 48,2 odstotka vseh sredstev.

Neopredmetena osnovna sredstva so se povišala iz naslova aktiviranja licenc, kar je povezano z uvajanjem novega informacijskega sistema. Slabitev zgradb v višini 2,9 milijona evrov je vplivala k znižanju opredmetenih osnovnih sredstev. Povečale so se naložbe v odvisne družbe z nakupom dodatnega deleža Intereurope d. d., nakupom delnic AD Intereuropo Srbija in Zetatrans AD. Nižje so kratkoročne poslovne terjatve zaradi vračila varščine za naložbo v Zetatrans. V sklopu presoje poštenih vrednosti je bila v letu 2020 izvedena slabitev naložbe v APS PLUS. Denarna sredstva so se povišala zaradi črpanja dolgoročnega kredita.

Tabela 11: Izkaz finančnega položaja Pošte Slovenije – kapital in obveznosti

Stanje obveznosti do virov sredstev je na dan 31. decembra 2020 za 11 odstotkov višje v primerjavi s koncem leta 2019. Na osnovi aktuarskega izračuna smo dodatno oblikovali rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine. Povišale so se finančne obveznosti iz naslova črpanja kredita (povezava Intereuropa).