2.5 POŠTNO OMREŽJE IN TRANSPORTNA SREDSTVA

POŠTE SLOVENIJE

2.5.1 Poštno omrežje Pošte Slovenije

Pošte in logistični centri

Konec leta 2020 je poštno omrežje obsegalo 487 kontaktnih točk različnih organizacijskih oblik, kar Pošto Slovenije uvršča med države EU z višjo dostopnostjo uporabnikov do poštnega omrežja.

V okviru optimizacije poštnega omrežja, katere namen je vzpostavitev omrežja, ki bo, upoštevajoč velike strukturne spremembe na trgu poštnih storitev, omogočalo dolgoročno stabilnost uspešnega poslovanja družbe, smo v letu 2020 v pogodbene pošte preoblikovali šestnajst pošt, zaprli nismo nobene pošte. Tako je poštno omrežje sestavljalo 206 pošt, s katerih se opravlja dostava (od tega 166 dostavnih in 40 logističnih), štiri prevzemne pošte, 107 izročilnih pošt, 143 pogodbenih pošt in 26 premičnih pošt. Poleg navedenih organizacijskih oblik našo poštno mrežo sestavljajo še: dva poštna logistična centra, 52 pismonoških pošt, ena dostavna točka ter alternativna sprejemno-izročilna mesta (114 na Petrolovih bencinskih servisih, 41 na Molovih bencinskih servisih, ena samopostrežna pošta, dve samopostrežni enoti PS 24/7, 24 paketomatov in 450 paketnikov Direct 4me).

Graf 2: Struktura kontaktnih točk

Gostota poštnega omrežja

V letu 2020 je povprečna pošta (upoštevane so dostavne, logistične, prevzemne, izročilne in pogodbene pošte) pokrivala 42 km2 in 1.637 gospodinjstev.

Pogostost dostave

V letu 2020 je bilo 50 odstotkov gospodinjstev vključenih v šestkrat tedensko dostavo. V izpostavljene predalčnike je pošiljke prejemalo 0,15 odstotka gospodinjstev.

2.5.2 Naprave poštnega omrežja in transportna sredstva Pošte Slovenije

V Pošti Slovenije razpolagamo z različnimi napravami ter mobilnimi in drugimi sredstvi, ki so medsebojno povezana v enotno tehnično in tehnološko celoto, ki jih uporabljamo za izvajanje poštnih storitev, in sicer imajo pismonoši na terenu na razpolago 2.703 dostavnih spravilišč za hrambo tvarine za dostavo, pošiljke pismonoši razporejajo oziroma zlagajo po naslovih v 1.988 potovnikov, za dostavo in vročanje pošiljk je aktiviranih 3.484 mobilnih aparatov. Uporabniki imajo na razpolago 1.683 poštnih nabiralnikov za oddajo pošiljk, za prevzem pošiljk na poštah je v uporabi 11.547 poštnih predalov, ki jih uporablja 25.928 naslovnikov (več naslovnikov uporablja isti poštni predal). 6.428 pogodbenih strank uporablja različne spletne servise in eSpremnico za opremo pošiljk (priprava naslovnice za pošiljko, z vsemi atributi za prenos na pošti) ter posredovanje elektronskih podatkov o pošiljkah pošti, ki opravi sprejem pošiljk. Pošiljke zlagamo, delimo in usmerjamo z 31 strojnimi napravami.

Uporabljamo številna transportna sredstva za notranji in zunanji transport. V notranjem transportu uporabljamo 11.497 transportnih sredstev (transportnih vozičkov in viličarjev), v zunanjem transportu pa 3.585 transportnih sredstev (avtomobilov, tri- oz. štirikolesnikov, dvokoles, koles ter prikolic).

Graf 3: Vrste transportnih sredstev v zunanjem transportu

Opomba: OV – osebna vozila, LDV – lahka dostavna vozila, SDV – srednja dostavna vozila, TV – tovorna vozila.

Naprave in tehnologije

V letu 2020 smo izvedli številne aktivnosti v zvezi z uvajanjem novih tehnologij v delovni proces kot tudi v zvezi z nadgradnjami obstoječih naprav – bodisi za zagotavljanje neprekinjenega delovanja bodisi za zagotovitev novih funkcionalnosti.

Pripravili in objavili smo javno naročilo za nakup, implementacijo in vzdrževanje sistema za usmerjanje prostih pošiljk, s katerim bomo avtomatizirali usmerjanje pošiljk z azijskih trgov ter večjih pošiljk v notranjem prometu.

V obeh poštnih logističnih centrih smo zamenjali dotrajane RFID-antene z novo generacijo RTLS-anten, s čimer smo podaljšali življenjsko dobo celotnega sistema, optimizirali vzdrževanje in pripravili podlage za širitev RFID-mreže na druge lokacije Pošte Slovenije. Slednje je osnova za vzpostavitev avtomatičnega sledenja lastnim logističnim sredstvom znotraj poštno-logistične mreže, kar planiramo v letih 2021–2023.

Testirali smo nove brezžične čitalnike, ki jih operaterji namestijo na hrbtno stran roke, kar jim omogoča, da imajo obe roki prosti za izvajanje dela. Rezultati so pokazali zadovoljive učinke, zato od leta 2021 naprej planiramo postopno uvajanje te nove tehnologije v poštno-logistični proces (sprva v omejenih količinah).

V sklopu projekta Deminimis smo določili proces ter pripravili in uspešno izvedli javno naročilo za implementacijo nove tehnologije (delovne postaje MICS – Manual Image Capturing Station), ki bo pomembno pripomogla k uveljavitvi direktive EU, ki s 1. julijem 2021 predvideva carinjenje vseh pošiljk iz tretjih držav, katerih vrednost je več kot 0 EUR (trenutno se carinijo le pošiljke nad 22 EUR). MICS-mize bodo s pomočjo OCR-tehnologije in umetne inteligence (AI) zmožne prepoznavati vse potrebne podatke za zagotovitev avtomatiziranega carinjenja teh pošiljk.

V teku je projekt nadgradnje avtomatskih pisemskih usmerjevalnikov (APU), s katerim bomo pomembno zmanjšali tveganje izpada delovanja sistema kot tudi podaljšali življenjsko dobo sistema za dodatnih pet let. Pridobili bomo tudi najnovejše programske rešitve, izboljšali učinkovitost sistema in pridobili nekatere nove funkcionalnosti.

Začeli smo z izvajanjem projekta nadgradnje sistema DWS, ki omogoča avtomatski sprejem paketnih pošiljk v PLC Ljubljana. Sistem smo uvedli v letu 2019 in ga sedaj nadgrajujemo, da bi deloval hitreje in bolj učinkovito.

Izvajali smo aktivnosti za nadgradnjo paketnega usmerjevalnika v PLC MB, kjer bomo zamenjali komunikacijsko omrežje Interbus z omrežjem Profibus. S takšno zamenjavo bomo bistveno zmanjšali tveganje zaradi dotrajanosti paketnega usmerjevalnika in posledično težave pri zagotavljanju vzdrževanja paketnega usmerjevalnika. V večji meri bomo preprečili izpade delovanja paketnega usmerjevalnika zaradi nezmožnosti vzdrževanja in s tem preprečili morebitne kolapse pri predelavi paketnih pošiljk na lokaciji PLC Maribor.

Začeli smo z aktivnostmi za selitev linijskih naprav za strojno zlaganje nenaslovljene direktne pošte (NNDP) na lokacijo paketnega ekspedita znotraj PLC Maribor. S tem posegom bomo pridobili prepotreben prostor za obvladovanje paketnega usmerjanja. Predviden poseg je tudi predpogoj za poznejšo menjavo paketnega usmerjevalnika in je tudi predpogoj za obvladovanje logističnih procesov v času gradnje logistične hale na lokaciji PLC Maribor.

2.5.3 Varovanje Skupine Pošta Slovenije

Aktivnosti, ki jih v Pošti Slovenije izvajamo na področju korporativne varnosti, smo tekoče izvajali ter jih tudi posodabljali in nadgrajevali, skladno z varnostnimi ocenami in tveganji za nastanek škodnih pojavov. Aktivnosti, ki smo jih v tem okviru izvajali, obsegajo ukrepe na področju fizičnega, tehničnega in mehanskega varovanja ter organizacijske in kadrovske ukrepe, s katerimi si prizadevamo v največji možni meri obvladovati varnostne grožnje. V sklopu svetovanj posameznim hčerinskim družbam smo se tudi aktivno vključevali v obvladovanje problematike varnosti hčerinskih družb. Hčerinskim družbam smo tudi svetovali in nudili pomoč pri izboru in implementaciji ustreznih varnostnih ukrepov in rešitev, upoštevajoč varnostne standarde in ukrepe matične družbe na področju korporativne varnosti.

Sprejeta je bila nova Krovna varnostna politika Pošte Slovenije, ki je temeljni interni akt, ki izraža pomembnost korporativne varnosti pri doseganju poslovnih ciljev, pri čemer se posamezni vidiki varnostne politike smiselno uporabljajo tudi v družbah v Skupini Pošta Slovenije. Poleg tega so bili sprejeti tudi Minimalni varnostni standardi in smernice za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja v Pošti Slovenije, ki formalno predstavljajo smernice za zagotavljanje minimalnega nivoja varovanja oseb in premoženja za zagotavljanje varnosti.

Pomemben vidik uspešnega obvladovanja varnostnih tveganj je tudi skrb za ustrezno osveščenost in usposobljenost zaposlenih za identificiranje potencialnih varnostnih tveganj ter ustrezno ravnanje v takšnih primerih. Poleg izobraževanja s področja varnosti za novozaposlene smo za delavce na okencih izvedli e-izobraževanje s področja vsebin varovanja ljudi in premoženja, informacijske varnosti ter varstva osebnih podatkov. Na področju varovanja ljudi in premoženja ter informacijske varnosti smo izvedli tudi preventivne teste integritete, da bi preverili, ali zaposleni znajo prepoznati različna varnostna tveganja, katerim so lahko vsakodnevno podvrženi, in ali znajo tudi ustrezno ravnati.

Glede na pretekla leta smo v letu 2020 zabeležili najmanjše število kaznivih dejanj tretjih oseb, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja na Pošti Slovenije. Število hujših oblik kaznivih dejanj tretjih oseb (ropi) je bilo v letu 2020 na najnižji ravni glede na pretekla leta, medtem ko so bila kazniva ravnanja zaposlenih na Pošti in pogodbenih izvajalcev storitev na ravneh prejšnjih let, pri čemer so pretežni del teh dejanj predstavljala kazniva dejanja tatvine, goljufije, poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter kršitve tajnosti občil. Poleg tega smo obravnavali tudi primere objav lažnih elektronskih sporočil tretjih oseb, ki so z namenom zavajanja in prevare strank med drugim zlorabljale celostno grafično podobo Pošte Slovenije, da bi prejemniki teh sporočil plačali neobstoječo storitev, s čimer bi pošiljatelji takšnih lažnih elektronskih sporočil pridobili materialno korist od prevaranih strank. V obravnavo tovrstnih primerov smo poleg preiskovalnih organov vključili tudi Si-CERT ter z ustreznimi objavami na socialnih omrežjih in v medijih skrbeli za ustrezno obveščenost javnosti o tovrstnih poskusih prevar.

V vseh primerih kaznivih dejanj je nastala premoženjska škoda Pošti Slovenije, resnih posledic za življenje in zdravje zaposlenih ter strank Pošte Slovenije ta dejanja niso imela. Zaposlenim, ki so žrtve ropa, nudimo tudi strokovno psihosocialno pomoč.

Sistem korporativne varnosti uresničuje svoje poslanstvo, saj z implementiranimi varnostnimi ukrepi uspešno obvladujemo varnostna tveganja in njihove posledice. V Pošti Slovenije si bomo v prihodnje še naprej prizadevali za ustrezen nivo varnosti ljudi in premoženja ter s tem stabilnosti in varnosti delovnega okolja, pri čemer si bomo v prihodnjem obdobju prizadevali za uporabo enotne varnostne politike in standardov na nivoju celotne Skupine Pošta Slovenije.