2.1 POROČILO O VODENJU IN UPRAVLJANJU

SKUPINE POŠTA SLOVENIJE

2.1.1 Upravljanje Skupine Pošta Slovenije

Pošta Slovenije

Družbo upravlja skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1I) ustanovitelj, to je Republika Slovenija (v nadaljevanju tudi: RS), ki ustanoviteljske pravice uresničuje prek Slovenskega državnega holdinga, d. d. (v nadaljevanju tudi: SDH). Organa družbe sta nadzorni svet in poslovodstvo.

V skladu z Aktom o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. (v nadaljevanju tudi: Akt o ustanovitvi) ima nadzorni svet šest članov, od katerih štiri člane imenuje ustanovitelj, dva člana pa izvoli svet delavcev. Člani nadzornega sveta (NS) so izvoljeni za dobo štirih let, z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednika in namestnika nadzornega sveta izvolijo člani izmed članov, ki jih je imenoval ustanovitelj.

Pristojnosti nadzornega sveta (v nadaljevanju tudi: NS) so določene v 15. členu Akta o ustanovitvi. Nadzorni svet sprejema odločitve na sejah in dopisnih sejah. Način svojega dela nadzorni svet določi s poslovnikom. Nadzorni svet je imenoval revizijsko in kadrovsko komisijo.

V letu 2020 so nadzorni svet sestavljali:

Matjaž Šifkovič, predsednik,

Dejan Kastelic, namestnik predsednika,

Matjaž Fortič in

Zdravko Selič

ter predstavnika delavcev:

Božidar Pograjc in

Aleš Arnejčič, oba do 12. januarja 2020,

od 13. januarja 2020 pa kot predstavnika delavcev:

Dijana Kos in

Saša Gržinić.

Matjaž Šifkovič,

rojen leta 1967 v Kranju, po izobrazbi magister poslovnih ved.

V družbi Petrol d. d., Ljubljana je zaposlen od leta 1988. Prva leta je bil zaposlen v Območni enoti Maloprodaje Ljubljana – Kranj, od leta 1998 je kot nadzornik – finančni revizor zaposlen na sedežu podjetja Petrol d. d., Ljubljana v Trgovini – maloprodaji. Na trgih jugovzhodne Evrope je deloval v odvisnih družbah na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Kosovu. Od leta 2009 je kot direktor vodil Maloprodajno območje Maribor – Murska Sobota in Območno enoto Maloprodaje Ljubljana – Kranj, od leta 2015 je direktor Maloprodaje Slovenije. Na delovnem mestu direktorja Organizacije in upravljanja prodajnega mesta se dnevno srečuje z naslednjimi aktivnostmi: pripravo strateških usmeritev za nadaljnji razvoj Petrolove maloprodajne mreže, optimizacijo poslovnih procesov s fokusom na zaposlenih in strankah, pripravo kakovostnih procesov dela za zaposlene ob upoštevanju načela enostavnosti in učinkovitosti, izvedbo projektnih aktivnosti in uvedbo digitalnih rešitev na prodajna mesta z namenom uvedbe novih načinov sodelovanja kupca v nakupnem procesu in uvedbe novih načinov izročanja vrednosti kupcu, razvojem in upravljanjem modelov upravljanja prodajnih mest, prenosom dobrih praks na trge jugovzhodne Evrope.

Z novembrom 2018 je nastopil mandat člana Nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o ter prevzel funkcijo predsednika nadzornega sveta in predsednika kadrovske komisije.

Dejan Kastelic,

rojen leta 1977 v Celju, diplomirani inženir elektrotehnike. Poslovno pot je začel kot sistemski administrator v podjetju Amis, prvem alternativnem ponudniku širokopasovnih storitev, in leta 2004 nastopil funkcijo tehničnega direktorja skupine, kar je ostal vse do leta 2009. Naslednja tri leta je svoja vodstvena znanja gradil v globalnem velikanu IBM, kjer je prvo leto vodil Integracijske storitve za Slovenijo, v naslednjih dveh letih pa deloval kot vodja tehničnih kadrov za srednjo Evropo in Bližnji vzhod z Afriko. Leta 2012 ga je poslovna pot peljala nazaj v telekomunikacije. Pridružil se je Skupini Telekom Avstrija, ki danes deluje pod blagovno znamko A1, in naslednjih pet let, vse do začetka leta 2017, kot izvršni direktor, odgovoren za tehniko (CTIO), deloval na področju Srbije, Slovenije in Bolgarije. Leta 2017 se je pridružil Skupini Ooredoo iz Katarja, ki ga je napotila v njihovo največjo podružnico v Indoneziji, PT Indosat Ooredoo Tbk, v funkciji izvršnega direktorja, odgovornega za tehniko (CTIO). Leta 2020 se je pridružil Skupini Vodacom v Južni Afriki v funkciji izvršnega direktorja za tehniko (CTIO) za Skupino. Je tudi član nadzornega sveta hčerinskih podjetij v Lesotu, Tanzaniji in Mozambiku. Poleg poglobljenega znanja in mednarodnih izkušenj na področju tehnike, IT-storitev, digitalizacije poslovanja in financ ima izrazit čut za delo z ljudmi. V poslovnem svetu je znan kot zastopnik sprememb in reševalec problemov z agilnimi pristopi, z izrazito željo po nenehnem izpopolnjevanju in inovacijah ter sposobnostjo oblikovanja samozadostnih vodilnih ekip.

Z novembrom 2018 je nastopil mandat člana Nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o. ter prevzel funkcijo namestnika predsednika nadzornega sveta. Od 12. februarja 2020 je član Revizijske komisije Nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o.

Matjaž Fortič,

rojen leta 1959, iz Ljubljane, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, je svojo poslovno pot začel leta 1984 kot sistemski analitik v podjetju Iskra Avtomatika. Leta 1989 je bil soustanovitelj podjetja XENON FORTE, ki se je ukvarjalo z informacijskimi storitvami. Leta 1991 je kariero nadaljeval pri podjetju ARTAKER GmbH na Dunaju (informacijske in tiskarske rešitve), kjer je bil regijski prodajni vodja za področje Balkana, hkrati pa je bil direktor podružnice ARTAKER Slovenija. Leta 1996 se je vrnil v Slovenijo, kjer je bil v podjetju ISKRA VEGA direktor prodaje in marketinga. V obdobju od 2000 do 2004 je bil na vodstvenih funkcijah v IT v podjetjih RCL in DISS, od 2005 do 2009 pa je bil direktor telekomunikacijskega podjetja ISKRATELING (Skupina ISKRATEL). V nadaljevanju je prek svojega svetovalnega podjetja FORTA sodeloval na različnih projektih, od leta 2013 do 2015 pa je bil direktor podjetja AVTO ŠERBINEK v Mariboru. Leta 2015 se je vrnil v podjetje XENON FORTE, kjer je izvršni direktor. Bil je član in predsednik nadzornega sveta družbe DATALAB d. d., leta 2017 je pridobil certifikat Združenja nadzornikov Slovenije. Ima ekspertna znanja s področij digitalizacije poslovanja, informacijske podpore, upravljanja in optimizacije procesov, dokumentov, poleg tega pa ima tudi veliko izkušenj in referenc na področju vodenja prodaje in upravljanja odnosov s partnerji in strankami. Z novembrom 2018 je nastopil mandat člana Nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o. ter prevzel funkcijo predsednika njegove revizijske komisije. Je član Združenja nadzornikov Slovenije.

Zdravko Selič,

rojen 25. decembra 1956, iz Ljubljane, univerzitetni diplomirani ekonomist, je svojo poslovno pot začel v družbi Slovenijales zunanja trgovina, kjer je pokrival področje izvoza pohištva na trg ZDA. Od leta 1992 je deloval v podjetju TEHNO IMPEX kot vodja izvoza produktov kovinske industrije. Od leta 2004 je direktor podjetja Tehno Mobil d. o. o., ki deluje na področju mobilnih telekomunikacij. Od novembra 2019 do novembra 2020 je opravljal naloge predsednika uprave podjetja Delo Prodaja d. d. V svoji poslovni karieri je bil tudi član nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe. Od 8. novembra 2018 je član Nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o. in član Revizijske komisije Nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o. ter član Kadrovske komisije Nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o.

Božidar Pograjc,

rojen leta 1970, iz Zagorja ob Savi, se je po zaključeni srednji ekonomski šoli zaposlil v PTT-podjetju. Po preoblikovanju PTT podjetja Slovenije leta 1995 je delo nadaljeval na istem delovnem mestu kot pismonoša v novoustanovljeni družbi Pošta Slovenije d. o. o. Na omenjenem delovnem mestu je zaposlen še danes. Najprej je bil predsednik sindikata PE Trbovlje, vseskozi vnet zagovornik delavskih pravic. Trenutno je član Sveta delavcev Pošte Slovenije d. o. o., kjer od 12. januarja 2020 nadaljuje svoj peti mandat, dva mandata pa je svet delavcev tudi vodil. Funkcijo nadzornika Pošte Slovenije d. o. o. je opravljal tri mandate. Je v fazi pridobivanja višje izobrazbe.

Aleš Arnejčič,

rojen leta 1970, iz Gorišnice, je po končani srednji ekonomski šoli leta 1991 poklicno pot začel v PTT podjetju Slovenije na delovnem mestu pismonoše in jo po preoblikovanju podjetja leta 1995 nadaljeval v novoustanovljeni družbi Pošta Slovenije d. o. o., najprej kot pismonoša, nato kot uslužbenec na okencu in sedaj kot organizator dela na pošti Ptuj. Leta 2011 je bil prvič izvoljen v Svet delavcev Pošte Slovenije d. o. o., januarja 2016 pa ponovno. V novem mandatu je bil kot predstavnik delavcev izvoljen tudi v Nadzorni svet Pošte Slovenije d. o. o. V letu 2020 je funkcijo člana nadzornega sveta opravljal do 12. januarja 2020.

Dijana Kos,

rojena leta 1966. Zaposlena v družbi od 1989. leta, na delovnem mestu poštne uslužbenke. Po zaključenem srednješolskem izobraževanju, smer vzgojitelj predšolskih otrok, se je naprej zaposlila v vrtcu. Ob izteku zaposlitve za določen čas v stroki je bila na porodniškem dopustu, po zaključku porodniške pa ni bilo prostih delovnih mest na področju vzgoje. Zaposlila se je pri takratnem PTT podjetju. Ves čas je delala v prometu. Med leti 1997 in 2000 bila tudi vodja manjše pošte, drugače pa delala na okencu na več poštah. Najprej je bila nekaj let predsednica sindikata, že četrti mandat je predstavnica tudi v Svetu delavcev Pošte Slovenije d. o. o., v prejšnjem mandatu je bila podpredsednica sveta delavcev. Vso svojo delovno dobo je aktivna na področju varovanja pravic delavcev in se zavzema za aktivno soparticipacijo zaposlenih zaradi zagotavljanja uspešnega poslovanja družbe in spoštovanja zaposlenih.

Saša Gržinić,

rojen leta 1980, iz Izole, je leta 1999 končal srednjo ekonomsko šolo. Na Pošti Slovenije je leta 2003 začel delati kot študent, leta 2004 pa se je zaposlil na delovnem mestu pismonoše. Zaradi zdravstvenih težav je leta 2019 moral zamenjati delovno mesto, tako da je nadaljeval z delom na delovnem mestu sodelavca na pošti. Leta 2020 je bil prvič izvoljen v Svet delavcev Pošte Slovenije d. o. o. Kot predstavnik delavcev je bil izvoljen tudi v Nadzorni svet Pošte Slovenije d. o. o. Je član Združenja nadzornikov Slovenije.

Tabela 1: Sestava nadzornega sveta in komisij v letu 2020

Tabela 2: Zunanji član v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke …)

Poslovodstvo je lahko sestavljeno iz enega do treh članov, v letu 2020 so ga sestavljali generalni direktor in člana poslovodstva. Vse člane poslovodstva imenuje nadzorni svet, njihov mandat traja pet let, z možnostjo ponovne izvolitve. Kadar ima poslovodstvo več kot enega člana, družbo zastopata dva člana skupaj, sicer pa družbo samostojno zastopa edini član poslovodstva.

Poslovodstvo celovito poroča ustanovitelju družbe o poslovanju družbe najmanj štirikrat letno, nadzornemu svetu je dolžno poročati najmanj vsako četrtletje o poslovni politiki, finančnem poslovanju družbe, o donosnosti in plačilni sposobnosti družbe ter drugih pomembnih kazalnikih družbe. V letu 2020 so bili v poslovodstvu:

mag. Boris Novak, generalni direktor,

mag. Andrej Rihter, član poslovodstva, in

Vinko Filipič, član poslovodstva.

Predstavniki poslovodstva Pošte Slovenije so bili v letu 2020 tudi člani nadzornih svetov v nekaterih drugih družbah, in sicer:

mag. Boris Novak v nadzornem svetu Športne loterije d. d. do avgusta 2020 in v nadzornem svetu Intereurope d. d. ter neizvršni direktor upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank;

mag. Andrej Rihter v nadzornem svetu družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., in nadzornem svetu Intereurope d. d.;

Vinko Filipič v nadzornem svetu Športne loterije d. d. od avgusta 2020 in nadzornem svetu Intereurope d. d.

Mag. Boris Novak, generalni direktor

Rodil se je leta 1963. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob delu je zaključil magistrski študij in pridobil naziv magistra znanosti na Fakulteti za državne in evropske študije.

Poklicno kariero je začel leta 1983 v različnih organizacijskih enotah Policije. Leta 2004 je postal podsekretar na Ministrstvu za notranje zadeve RS, nato pa pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije v Generalni policijski upravi Ministrstva za notranje zadeve RS. Leta 2006 se je zaposlil najprej kot svetovalec direktorja EPPS, d. o. o., nato pa je postal svetovalec poslovodstva Pošte Slovenije na področju zahtevnih pravnih zadev s področij regulative, varstva konkurence in varnosti. Leta 2008 je vzpostavil Sektor za korporativno varnost in nadzor v Pošti Slovenije in postal direktor sektorja, nato pa konec leta 2011 nadaljeval z delom na mestu svetovalca poslovodstva Pošte Slovenije.

Bil je predsednik in član NS ČZP Večer d. o. o., predsednik in član NS Dravskih elektrarn d. o. o., namestnik predsednika in član NS EPPS, d. o. o., namestnik predsednika in član NS PBS, d. d., ter neizvršni direktor upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank. Zdaj je predsednik nadzornega sveta Intereurope d. d. V okviru korporativnega članstva Pošte Slovenije je član Združenja nadzornikov Slovenije.

15. maja 2012 ga je Nadzorni svet Pošte Slovenije d. o. o. imenoval za generalnega direktorja Pošte Slovenije za petletno obdobje. 15. marca 2017 pa mu je podelil še en mandat za prihodnje petletno obdobje. Nov mandat je nastopil 16. maja 2017.

S 1 aprilom 2021 je vodenje Pošte Slovenije prevzel dosedanji predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije Tomaž Kokot, ki ga je nadzorni svet na svoji seji 30. marca 2021 imenoval za začasnega generalnega direktorja.

Mag. Andrej Rihter, član poslovodstva Pošte Slovenije

Rodil se je leta 1970. Diplomiral je na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, kjer je ob delu zaključil tudi magistrski študij in pridobil naziv magistra znanosti.

Poklicno pot je začel v lesno-predelovalni industriji, v razvojnem oddelku podjetja Gorenje GLIN. V Pošti Slovenije oziroma takratnem PTT podjetju Slovenije se je zaposlil leta 1993 kot pismonoša, nato pa delal tudi kot uslužbenec na okencu in kot kontrolor dostave. Med leti 1998 in 2002 je bil upravnik pošte, nato pa namestnik direktorja Poslovne enote Ljubljana. Leta 2008 je postal svetovalec poslovodstva za logistiko, kmalu pa je prevzel vodenje Poslovne enote Poštni logistični center Ljubljana. V letu 2009 je postal direktor Poslovne enote Celje, v letu 2012 pa pooblaščenec poslovodstva za ekonomske zadeve. Te naloge je opravljal do nastopa funkcije namestnika generalnega direktorja Pošte Slovenije, kasneje člana poslovodstva.

Je član Združenja Manager ter član Slovenskega logističnega združenja. Na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani je bil imenovan za predavatelja, na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru pa za višjega predavatelja. Strokovno se je izobraževal na več seminarjih v Sloveniji in tujini, kjer je sodeloval tudi s svojimi strokovnimi referati. Je avtor več strokovnih člankov s področja logistike. V okviru korporativnega članstva Pošte Slovenije je član Združenja nadzornikov Slovenije. Je član nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., in namestnik predsednika nadzornega sveta Intereurope d. d. Hkrati je tudi član upravnega odbora na Gospodarski zbornici Slovenije, predsednik Združenja za promet na Gospodarski zbornici Slovenije ter član skupščine Gospodarske zbornice Slovenije.

12. avgusta 2015 je nastopil svoj prvi petletni mandat na mestu namestnika generalnega direktorja Pošte Slovenije, ki ga je od 16. maja 2017 nadaljeval na mestu člana poslovodstva. 10. julija 2020 mu je Nadzorni svet Pošte Slovenije d. o. o. podelil še en mandat za prihodnje petletno obdobje. Nov mandat je nastopil 13. avgusta 2020.

Vinko Filipič, član poslovodstva

Rodil se je leta 1971. Diplomiral je na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Profesionalno pot je začel leta 1996 na Pošti Slovenije kot strokovni referent poštnega prometa, nadaljeval kot vodja Službe za marketing in kasneje kot direktor Sektorja za trženje. Ob rednem delu že vrsto let predava predmet Trženje na Višji šoli za pošto, ekonomijo in telekomunikacije v Ljubljani in je član strateškega sveta VSŠ Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana.

Strokovno se je izobraževal na več seminarjih v domovini in tujini, kjer je sodeloval tudi s svojimi strokovnimi referati. Je avtor več strokovnih člankov s področja trženja. Bil je predsednik nadzornega sveta EPPS, d. o. o., in član nadzornega sveta PBS, d. d. Je član nadzornega sveta Intereurope d. d., član nadzornega sveta Športne loterije d. d. in tudi član Združenja za direktni marketing, član Združenja Manager in v okviru korporativnega članstva Pošte Slovenije član Združenja nadzornikov Slovenije. Prav tako je bil predsednik Komisije za izdajo znamk in poštnih vrednotnic, ki jo imenuje pristojni minister. Je aktivni član poslovnega kluba SLO-CRO.

27. marca 2007 je nastopil prvi petletni mandat člana poslovodstva Pošte Slovenije, odgovornega za področje trženja, leta 2012 je bil ponovno imenovan za člana poslovodstva. 15. marca 2017 ga je nadzorni svet še tretjič imenoval za člana poslovodstva Pošte Slovenije. Nov petletni mandat je nastopil 29. marca 2017.

Tabela 3: Sestava poslovodstva v letu 2020

*S 1. aprilom 2021 je vodenje Pošte Slovenije prevzel dosedanji predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije Tomaž Kokot, ki ga je nadzorni svet na svoji seji 30. marca 2021 imenoval za začasnega generalnega direktorja.

Odvisne družbe

Organa odločanja odvisne družbe EPPS sta skupščina družbe in poslovodstvo. Poslovodja družbe je mag. Vili Hribernik.

Organa odločanja odvisne družbe PS Moj paket sta skupščina družbe in direktor. Skupščino družbe predstavlja edini družbenik, tj. Pošta Slovenije. Direktor družbe je Aleksander Majhen.

Organa odločanja odvisne družbe PS Logistika sta skupščina družbe in poslovodstvo. Skupščino družbe predstavlja poslovodstvo Pošte Slovenije. Poslovodstvo družbe predstavljata direktorja Damijan Vajs in Marko Grden.

Organi odločanja odvisne družbe APS PLUS so skupščina in poslovodstvo. Do aprila 2020 je bila sestavljena iz dveh družbenikov – Pošte Slovenije in Mikrografije, sedaj jo predstavlja edini družbenik, tj. Pošta Slovenije. Do aprila 2020 je družba imela še nadzorni odbor, ki so ga sestavljali:

Iztok Renčelj, predsednik,

mag. Martin Mlakar, član, in

Boštjan Gaberc, član.

Direktor družbe je bil do 7. avgusta 2020 Boštjan Gruden, od 8. avgusta 2020 naprej pa je direktor Iztok Renčelj.

Organa odločanja odvisne družbe IPPS sta skupščina družbe in direktor. Skupščino družbe predstavlja edini družbenik, tj. Pošta Slovenije. Direktor družbe je Janez Zidar.

Organi odločanja pridruženega podjetja Športna loterija so skupščina, nadzorni svet in uprava družbe. Nadzorni svet ima šest članov, med njimi tudi predstavnika Pošte Slovenije (mag. Boris Novak do avgusta 2020, Vinko Filipič od avgusta 2020). Upravo sestavljajo do trije člani.

Organi odločanja odvisne družbe Intereuropa d. d. so skupščina družbe, nadzorni svet in uprava. Uprava družbe ima lahko največ štiri člane. Sestavo uprave in konkretno število članov uprave določi nadzorni svet s sklepom. V letu 2020 je bila uprava tričlanska. Upravo so sestavljali predsednik uprave Marko Cegnar ter člana uprave Marko Rems in Matija Vojsk. Od 13. novembra 2020 je uprava dvočlanska, sestavljata jo predsednik uprave Marko Cegnar in član uprave Marko Rems. Nadzorni svet ima šest članov, to so predsednik mag. Boris Novak, namestnik predsednika mag. Andrej Rihter in člani Vinko Filipič, Milan Perović, Zlatka Čretnik in Tjaša Benčina. Organi določanja odvisnih družb v Skupini Intereuropa so predstavljene v letnem poročilu Skupine Intereuropa in družbe Intereuropa d. .d. za leto 2020 (Poglavje 1.2.4. Predstavitev družb Skupine Intereuropa).

Organi odločanja družbe AD Intereuropa – Logističke usluge Beograd so skupščina delničarjev in odbor direktorjev. Odbor direktorjev je sestavljen iz petih članov. Trije člani odbora direktorjev so neizvršni direktorji, dva člana pa sta izvršna direktorja. V letu 2020 so bili do 4. avgusta 2020 neizvršni direktorji Miha Romih kot predsednik odbora direktorjev ter Matjaž Ujčič in Dragana Kačar kot neizvršna člana odbora direktorjev. Izvršna člana sta bila do 4. avgusta 2020 Zoran Stolica kot generalni direktor in Robert Šprem kot neizvršni direktor. Od 4. avgusta 2020 so bili neizvršni direktorji Matija Vojsk kot predsednik odbora direktorjev ter Miha Romih in Miloš Đurković kot neizvršna člana odbora direktorjev. Od 4. avgusta 2020 sta izvršna direktorja Darko Skrnički kot generalni direktor in Dragana Kačar kot neizvršna direktorica. Dne 1. decembra 2020 sta namesto Matije Vojska in Mihe Romiha postala neizvršna člana odbora direktorjev Marko Rems kot generalni direktor in Vesna Kos Tomažič kot neizvršna direktorica.

Organi odločanja Zetatrans A.D. Podgorica so skupščina delničarjev, odbor direktorjev in izvršni direktor. Odbor direktorjev je sestavljen iz treh članov, izvršni direktor ni član odbora direktorjev. V letu 2020 so bili do 29. junija 2020 člani odbora direktorjev Matjaž Ujčič kot predsednik odbora direktorjev ter Miha Romih in Dalibor Stojanov kot člana odbora direktorjev. Od 29. junija 2020 je namesto Daliborja Stojanova na mesto člana odbora direktorjev imenovan Matija Vojsk, ki je obenem od 29. junija 2020 tudi predsednik odbora direktorjev. V letu 2020 je bil izvršni direktor Tomaž Koder.

Organi odločanja pridruženega podjetja Športna loterija so skupščina, nadzorni svet in uprava družbe. Nadzorni svet ima šest članov, med njimi tudi predstavnika Pošte Slovenije (mag. Boris Novak do 24. avgusta 2020, Vinko Filipič od 25. avgusta 2020). Upravo sestavljajo do trije člani.

2.1.2 Poročilo o delu Notranje revizije v Skupini Pošta Slovenije

Notranja revizija Pošte Slovenije (v nadaljevanju: NR) je samostojna organizacijska enota, ločena od drugih organizacijskih enot ter organizacijsko neposredno podrejena poslovodstvu, funkcijsko pa nadzornemu svetu Pošte Slovenije. Tak način organiziranosti ji omogoča, da je neodvisna od revidiranih področij oz. drugih organizacijskih enot Pošte Slovenije. Delovanje temelji na Pravilniku o delovanju Notranje revizije, navodila za delo pa so opredeljena v Priročniku za delo notranjih revizorjev.

Načrtovanje delovanja NR temelji na osnovi analize tveganj pri delovanju in kontroliranju ključnih poslovnih procesov, ki potekajo v Pošti Slovenije, ter na osnovi prepoznanih tveganj strokovnih področij. Obseg in razpored notranjerevizijskih nalog je opredeljen v strateških usmeritvah in letnem načrtu delovanja NR.

V letu 2020 so revizorji v NR opravili notranje revizijske preglede in svetovanja na področjih poslovanja družbe, kot so področje trženja in prodaje, nabave, logistike, področje informacijske tehnologije in informacijske varnosti, strateškega upravljanja in vodenja, ter na področju poslovanja družb v Skupini Pošta Slovenije brez Skupine Intereuropa.

Pri opravljanju revizijskih pregledov je poudarek na preverjanju obstoja in delovanja sistema notranjih kontrol v postopkih dela in upravljanju s tveganji ter pravilnosti, pravočasnosti in zanesljivosti informacij, ki jih poslovodstvo in drugi potrebujejo pri sprejemanju poslovnih odločitev.

O ugotovitvah in priporočilih za izboljšanje notranjih kontrol za obvladovanje tveganj NR redno obvešča revidirane osebe in poslovodstvo Pošte Slovenije, četrtletno pa tudi revizijsko komisijo nadzornega sveta.

V skladu s programom zagotavljanja in izboljševanja kakovosti je Notranja revizija opravila notranjo presojo kakovosti. V letu 2020 je zunanji presojevalec opravil tudi zunanjo presojo kakovosti, ki je potrdil, da je Notranja revizija Pošte Slovenije na splošno skladna s Hierarhijo pravil notranjega revidiranja, kar pomeni, da je delovanje Notranje revizije Pošte Slovenije skladno z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. O izsledkih je Notranja revizija poročala poslovodstvu in organu nadzora.

V letu 2020 so bili v NR zaposleni dva notranja revizorja in revizor informacijskih sistemov. Vsi zaposleni v NR imajo ustrezne strokovne nazive. Poleg revizijskih pregledov so zaposleni v NR v letu 2020 izvajali tudi svetovalne storitve ter sodelovali z zunanjim revizorjem pri revidiranju letnega poročila Pošte Slovenije d. o. o. in Skupine Pošta Slovenije za poslovno leto 2019.

Notranji revizorji so pri svojem delovanju neodvisni od dejavnosti, ki jo revidirajo, kar jim omogoča, da svoje delo opravljajo strokovno in nepristransko. Poleg tega se stalno izpopolnjujejo in izobražujejo, spremljajo novosti na strokovnem področju in področjih revidiranja.

2.1.3 Zunanja revizija Skupine Pošta Slovenije

Uprava SDH je dne 31. maja 2018 sprejela sklep, da soglaša, da se za revizorja letnega poročila Skupine Pošta Slovenije in Pošte Slovenije ter za revidiranje ločenih računovodskih izkazov izvajalca univerzalne poštne storitve za leto 2018 imenuje revizijska družba Deloitte revizija d. o. o., Dunajska cesta 165, Ljubljana. Revizijska družba je bila imenovana za obdobje treh let (od 2018 do 2020) in revidira izkaze deveto leto zapored.

V aprilu 2020 je bila opravljena revizija računovodskih izkazov in letnega poročila za leto 2019 za odvisno družbo EPPS, ki jo je izvedla revizijska družba Deloitte d. o. o., Dunajska cesta 165, Ljubljana.

Skupščina družbe EPPS je na svoji seji dne 30. maja 2018 za revizorja letnih računovodskih izkazov za obdobje 2018–2020 imenovala revizijsko družbo Deloitte revizija d. o. o., Dunajska cesta 165, Ljubljana.

V aprilu 2020 je bila opravljena letna revizija računovodskih izkazov in letnega poročila za leto 2019 za odvisno družbo PS Logistika d. o. o., ki jo je izvedla revizijska družba Deloitte revizija d. o. o., Dunajska cesta 165, Ljubljana.

Skupščina družbe PS Logistika je na svoji seji dne 30. maja 2018 za revizorja letnih računovodskih izkazov za obdobje 2018–2020 imenovala revizijsko družbo Deloitte revizija d. o. o., Dunajska cesta 165, Ljubljana.

Ravno tako je bila v aprilu 2020 opravljena letna revizija računovodskih izkazov in letnega poročila za leto 2019 za odvisno družbo IPPS d. o. o., ki jo je izvedla revizijska družba Deloitte revizija d. o. o., Dunajska cesta 165, Ljubljana.

Skupščina družbe IPPS je na svoji seji dne 30. maja 2018 za revizorja letnih računovodskih izkazov za obdobje 2018–2020 imenovala revizijsko družbo Deloitte revizija d. o. o., Dunajska cesta 165, Ljubljana.

Skupščina delničarjev družbe Intereuropa d. d. je za revizijo računovodskih izkazov družbe Intereuropa d. d. in Skupine Intereuropa za leta 2019, 2020 in 2021 imenovala revizijsko družbo ERNST & YOUNG Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o., Dunajska cesta 111, Ljubljana.

Ostale odvisne družbe Skupine Pošta Slovenije brez Skupine Intereurope po kriterijih Zakona o gospodarskih družbah ne dosegajo velikosti srednje velike ali velike družbe, zato po zakonu njihovih računovodskih izkazov ni treba samostojno revidirati.

Stroški revizijskih storitev Skupine Pošta Slovenije so predstavljeni v poglavju 4.6 Pojasnila k računovodskim izkazom Skupine Pošta Slovenije, v pojasnilu 32.

2.1.4 Izjava o upravljanju Skupine Pošta Slovenije in družbe Pošta Slovenije d.o.o.

Skladno z določbo petega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah, Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (november 2019, v nadaljevanju tudi: Kodeks), Priporočili in pričakovanji Slovenskega državnega holdinga (priporočila so bila v avgustu 2020 prenovljena, do takrat je veljala različica iz marca 2018) ter Aktom o ustanovitvi z dne 26. avgusta 2019 družba kot del poslovnega poročila daje naslednjo izjavo o upravljanju Skupine Pošta Slovenije in Pošte Slovenije d. o. o.:

Sklicevanje na Kodeks

Skupina Pošta Slovenije in Pošta Slovenije d. o. o. pri svojem poslovanju in poročanju dosledno upoštevata določila Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, dostopnega na spletni strani SDH, d. d., https://www.sdh.si/Data/Documents/pravni-akti/Kodeks%20korporativnega%20upravljanja_marec%202021%20(1).pdf

razen točk:

6.2 do 6.2.6 – delno skladni, v izvajanju. Pošta Slovenije je potrdila projekt nasledstvene politike in razvoja ključnih kadrov, v okviru katerega so v teku aktivnosti v skladu z določili Kodeksa kot tudi širše, saj Pošta Slovenije izvaja tudi identifikacijo kadrov, ki bi lahko bili kandidati za druga ključna delovna mesta v družbi in ne samo za prevzem poslovodnih funkcij, kot tudi zagotavlja ciljno usmerjen razvoj zaposlenih, znižanje tveganja odhodov zaposlenih na ključnih delovnih mestih, ustvarja bazo talentov, ki se jih razvija za prevzemanje strateških/ključnih delovnih mest.

Cilji projekta so:

zagotoviti kontinuiteto pri poslovanju družbe;

identificirati kadre, ki bi bili lahko primerni kandidati za prevzem poslovodnih funkcij, upoštevajoč strateške cilje družbe;

identificirati kadre, ki bi lahko bili kandidati za druga ključna delovna mesta v družbi;

ciljno usmerjen razvoj zaposlenih (osredotočen na talente – vlaganja v »prave« ljudi);

znižati tveganje odhodov zaposlenih na ključnih delovnih mestih;

povečati zavzetost zaposlenih;

povečati atraktivnost družbe kot delodajalca (lažje zaposlovanje in večja verjetnost zaposlitve talentov – strateška konkurenčna prednost);

ustvariti bazo talentov, ki se jih razvija za prevzemanje strateških/ključnih delovnih mest;

Izdelan je kompetenčni model Pošte Slovenije za vsa delovna mesta. Izvedene so bile skupinske supervizije za vodstveni kader in na podlagi zaključenih supervizij pripravljena analiza in predlogi nadaljnjih aktivnosti, ki so v teku.

6.8 do 6.9.9 – člane nadzornega sveta in postopek izbire članov nadzornega sveta izpelje skupščina oziroma SDH.

6.11 – za zunanjo članico revizijske komisije NS je NS odobril plačilo v višini, ki je skladna s smernicami Združenja nadzornikov Slovenije, natančneje Priporočili za revizijske komisije, 2017, in sicer: za opravljanje funkcije mesečni znesek in znesek sejnine za udeležbo na posamezni seji, pripada pa ji tudi povračilo potnih stroškov. Za zunanjo članico kadrovske komisije (KK) NS pa je NS s sklepom določil pavšalni znesek za udeležbo na seji, upoštevajoč specifiko zadolžitev v okviru KK NS ter višino, ki je običajna za to strokovno področje.

6.13 do 6.13.3 – NS je v začetku februarja 2021 pristopil k izvedbi vrednotenja dela nadzornega sveta (samoocenjevanja), ki ga zaradi menjave članov NS za leto 2020 ni izvedel.

6.16.1 – delno skladni. Predsednik NS je tudi predsednik KK NS.

8.3 – delno skladni. Pri variabilnih prejemkih ne poročamo ločeno na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih meril, saj je variabilni del plače izračunan na podlagi sprejetih meril, ki prejemka ne ločujejo na dva dela.

11 – delno skladni. Pošta Slovenije nima v celoti vzpostavljenega sistema korporativne integritete, kot ga predvidevajo Slovenske smernice korporativne integritete, ima pa vzpostavljen sistem anonimnih prijav nepravilnosti in nezakonitosti, ki ga je v lanskem letu tudi prenovila (izdala nov pravilnik, sistem razširila še na druge družbe v Skupini PS – brez Intereurope). Poleg tega ima vzpostavljen tudi mehanizem internih preiskav, tudi s sistemom izvajanja testov integritete, ter sistem notranjega nadzora in kontrol pri izvajanju procesov poštnega prometa. Uvedba funkcije pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto, vzpostavitev načrta integritete oz. protikorupcijskega programa in izobraževanje na področju skladnosti poslovanja in integritete so predvideni v letu 2021.

Upoštevanje dokumenta Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga ter drugih internih aktov o korporativnem upravljanju

Skupina Pošta Slovenije in Pošta Slovenije d. o. o. pri poslovanju upoštevata priporočila SDH (dostopno na spletni strani: https://www.sdh.si/Data/Documents/pravni-akti/Priporo%C4%8Dila%20in%20pri%C4%8Dakovanja%20SDH_avgust%202020.pdf ), razen točk:

4.4 in 4.5 – družba na spletni strani ne objavlja podatkov o realizaciji plačil, povezanih z zaposlenimi, kolektivni pogodbi in dogovorih s predstavniki delavcev, ampak zaposlene seznani z okrožnicami in prek intraneta;

5. »Doseganje kakovosti in odličnosti poslovanja družb/skupin« – Skupina Pošta Slovenije in Pošta Slovenije d. o. o. ne uporabljata modela odličnosti EFQM, ampak model BSC (Balanced Scorecard);

6. »Skupščine družb« – SDH v imenu edinega družbenika izpelje skupščino na dan, ki ga praviloma ne sporoči vnaprej;

8.2 – družba je pristopila k aktivnostim za pripravo Akcijskega načrta za implementacijo načela Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, ki ga bo sprejela v letu 2021. Pri tem bo sledila rokom za izvedbo posameznih zavez.

9. (politika prejemkov in pravila o drugih pravicah članov organov vodenja so bila v letu 2016 sprejeta posebej za Pošto Slovenije in posebej (skupna) za njene odvisne družbe). Nadzorni svet Intereurope d. d. je v začetku leta 2020 (družba se je Skupini Pošta Slovenije pridružila konec leta 2019) sprejel Politiko prejemkov članov uprave družbe Intereuropa d. d., družbi Interagent d. o. o. in Interzav d. o. o. sta manjši družbi, pri katerih se spoštujejo določbe ZPPOGD. Upoštevaje nova priporočila SDH iz avgusta 2020 so ti akti delno usklajeni. V pripravi so spremembe akta, ki ureja prejemke in pravice članov poslovodstva Pošte Slovenije, in akta, ki velja za odvisne družbe v Skupini Pošta Slovenije. Po uskladitvi bodo akti upoštevali priporočila o določanju pravic v konkretni pogodbi s posameznim članom organa vodenja vsakič posebej, upoštevaje posebnosti poslovanja in druge okoliščine pri posamezni družbi po načelu skrbne presoje in ravnanja v dobro posamezne družbe; prav tako bodo na novo, v skladu s priporočili, opredeljene bonitete in ugodnosti ter posebni denarni prejemki.

V letu 2020 je Pošta Slovenije pri korporativnem upravljanju Skupine Pošta Slovenije in Pošte Slovenije d. o. o. sledila tudi Politiki upravljanja družbe Pošta Slovenije d. o. o. iz septembra 2016 (dostopna na spletni strani: (https://www.posta.si/o-posti-site/Documents/Politika%20upravljanja%20dru%C5%BEbe.pdf) , Pravilniku o upravljanju in nadzoru družb v Skupini Pošta Slovenije iz februarja 2016, Pravilniku o korporativnem upravljanju tveganj v Skupini Pošta Slovenije iz oktobra 2016 in Etičnemu kodeksu Pošte Slovenije d. o. o. in njenih odvisnih družb iz oktobra 2016 (dostopno na spletni strani: https://www.posta.si/o-posti-site/Documents/Eticni-kodeks-Poste-Slovenije.pdf)

V skladu s Pravilnikom o splošnih aktih družba vodi Register splošnih aktov (in aktov skupine). V registru so opredeljeni tudi skrbniki posameznega akta, upoštevaje strokovno področje, ki ga akt ureja. Pravilnik zaposlenim nalaga obveznost, in sicer od izdaje akta naprej za njegovo stalno ažurnost skrbi predlagatelj – skrbnik akta, ki je odgovoren za:

stalno spremljanje področja oziroma vsebine urejanja s splošnim aktom,

predlaganje in pripravo sprememb in/ali dopolnitev, način izvedbe oziroma uveljavitve sprememb in/ali dopolnitev splošnega akta pa je dolžan uskladiti z OE Pravne zadeve, preučitev smotrnosti priprave in pripravo prečiščenega besedila splošnega akta, če je ta bil deležen sprememb in/ali dopolnitev,

popravo napak v splošnih aktih,

oblikovanje predloga tolmačenja splošnega akta in

pošiljanje v objavo.

Etični kodeks Pošte Slovenije d. o. o. in njenih odvisnih družb

Etični kodeks predstavlja skupek moralnih in etičnih vrednot, ki vključujejo poslanstvo in vizijo Pošte Slovenije in njenih odvisnih družb ter vsebujejo splošna in temeljna izhodišča etičnega obnašanja oziroma ravnanja zaposlenih, na podlagi katerih so v etičnem kodeksu urejeni in opredeljeni medsebojni odnosi zaposlenih in odnosi do strank ter ravnanje z zaupnimi podatki, navzkrižje interesov, odgovornost zaposlenih za njihovo kršitev oziroma nadzor nad izvajanjem etičnega kodeksa ter sankcije v primeru kršitev etičnega kodeksa.

Kodeks Intereurope d. d.

Intereuropa d. d. je leta 2020 za svoj referenčni kodeks uporabljala Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga 27. oktobra 2016 sprejeli Ljubljanska borza, d. d., in Združenje nadzornikov Slovenije.

Politika raznolikosti

V Skupini Pošta Slovenije ima zavedanje o pomenu raznolikosti sestave organov vodenja in nadzora velik pomen, saj raznolikost prispeva k celovitejšemu razumevanju poslovnega okolja, s čimer se zagotavlja večja učinkovitost delovanja organov družb v Skupini, uspešno dolgoročno poslovanje in poslovni ugled. S tem namenom sta poslovodstvo Pošte Slovenije in nadzorni svet Pošte Slovenije skupaj oblikovala Politiko raznolikosti organov vodenja in nadzora družbe Pošta Slovenije d. o. o. in Skupine Pošta Slovenije (»Politika raznolikosti«). O vsebini in sprejetju Politike raznolikosti je bil seznanjen tako ustanovitelj/skupščina kot tudi svet delavcev, prav tako pa je navedeni dokument objavljen na spletni strani družbe. Politika raznolikosti se uporablja zlasti pri naboru, selekciji kandidatov in podaji soglasja za člane organov vodenja in nadzora, pri naboru, selekciji kandidatov in izboru kandidatov v postopku nasledstva ter pri izvajanju samoocenjevanja dela nadzornega sveta, pri čemer se pri določanju optimalne sestave organov vodenja in nadzora v največji možni meri upošteva predvsem komplementarnost izobrazbe, strokovnih znanj in kompetenc, ustrezna kontinuiteta, uravnotežena zastopanost spolov, uravnoteženost strukture po starosti. Nadzorni svet Pošte Slovenije je v skladu s Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države sprejel tudi dokument Optimalna velikost in kompetenčni profil članov nadzornega sveta Pošte Slovenije, ki obsega več vidikov raznolikosti sestave organa nadzora z vidika heterogenosti sestave po merilih, kot so spol, starost ter strokovne kompetence (ustrezna raven strokovne izobrazbe, zaželena znanja in izkušnje), ki je prav tako objavljen na spletni strani družbe. Izvajanje politike raznolikosti sicer spremlja nadzorni svet, pri čemer glede izvajanja politike raznolikosti glede članov v organu nadzora nadzorni svet nima pristojnosti, saj člane nadzornega sveta v skladu z Aktom o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. imenuje ustanovitelj.

Z vidika raznolikosti strokovnih kompetenc poslovodstva nadzorni svet skrbi za heterogenost sestave poslovodstva na način, da so pokrita vsa področja poslovanja in delovanja Skupine Pošta Slovenije glede na raznolikost strokovnih kompetenc poslovodstva, prav tako pa daje soglasje na razdelitev področij dela med člani poslovodstva. Raznolikost glede na spol ostaja glede na strukturo enaka, saj poslovodstvo družbe predstavljajo samo moški.

Graf 1: Prikaz strukture članov organov nadzora glede na spol

Sistem notranjih kontrol in upravljanja s tveganji

Ureditev sistema notranjih kontrol in upravljanja s tveganji Skupine Pošta Slovenije sledi določilom ZGD-1I, določilom v Kodeksu korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in določilom v Aktu o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. Pri tem sledi naslednjim načelom učinkovitega upravljanja:

organiziranost z jasno opredeljenimi odgovornostmi,

opredeljeni postopki ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj,

ustrezen sistem notranjih kontrol, ki vključuje natančno določene računovodske postopke in kontrole ključnih poslovnih procesov.

Pošta Slovenije je procesno organizirana, sistem notranjih kontrol je razpršen po posameznih procesih. Direktorji na nivoju B-1 so odgovorni lastniki celotnih procesov, kar pomeni, da so dolžni vzpostaviti ustrezne procese, jih preverjati in urediti ustrezne interne akte.

Pošta Slovenije d. o. o. ima svojo organizacijsko enoto Notranja revizija, ki glede na potrebe izvaja notranjerevizijske posle tudi v odvisnih družbah. Odgovornosti in pristojnosti so opredeljene v Pravilniku o delovanju Notranje revizije. Podrobneje v poglavju 2.1.2 Poročilo o delu Notranje revizije v Skupini Pošta Slovenije.

Podrobneje o upravljanju s tveganji je v poglavju 2.8 Korporativno upravljanje tveganj Skupine Pošta Slovenije.

Računovodsko poročanje

Za računovodsko poročanje za Skupino Pošta Slovenija brez Intereurope in Pošto Slovenije d. o. o. je pristojna posebna organizacijska enota Pošte Slovenije. Delovanje organizacijske enote Finance in računovodstvo je urejeno s pravili in odgovornostmi, zapisanimi v Pravilniku o računovodenju in računovodskih usmeritvah. Učinkovite kontrole na področju računovodenja zagotavljajo podporo poslovanju in odločanju, pravilne, popolne in pravočasne računovodske podatke in računovodska in druga poročila ter skladnost z zakonskimi in drugimi zahtevami.

Namen notranjih kontrol je zagotoviti zanesljivost računovodskega poročanja in skladnost z veljavnimi zakoni ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Z računovodskimi kontrolami družba obvladuje tveganja, povezana z:

verodostojnostjo računovodskih podatkov: pomembne so predvsem knjigovodske listine kot dokazila o obstoju poslovnih dogodkov, iz katerih sta nedvoumno razvidni vsebina in vrednost poslovnih transakcij;

popolnostjo računovodskih podatkov: družba jo zagotavlja z natančno določenimi postopki evidentiranja, določenimi v notranjih aktih, in z nadzorom delovanja teh postopkov;

pravilnostjo računovodskih podatkov: družba jo zagotavlja s primerjavo podatkov v informacijskem sistemu s podatki na knjigovodskih listinah;

razmejevanjem odgovornosti v poslovnih procesih in avtorizacijami za delo v informacijskem sistemu: natančno in dosledno določanje zadolžitev ter odgovornosti vpletenih pri posameznem poslovnem dogodku.

Pri sestavi računovodskih izkazov Skupine PS in pojasnil k njim družba zmanjšuje tveganja predvsem s:

pregledno organizacijsko shemo obvladujoče družbe in njenih odvisnih družb;

dosledno uporabo računovodskih usmeritev in politik;

upoštevanjem rokovnika sestave računovodskih izkazov in pojasnil k njim.

Pomembno vlogo ima tudi informacijski sistem z vgrajenimi kontrolami. S sistemom avtorizacij je zagotovljeno, da uporabniki izvajajo samo tiste transakcije v informacijskem sistemu, za katere imajo pooblastila.

Organi vodenja in nadzora, ustanovitelj oz. skupščina in ustanovni akti

Nadzorni svet Pošte Slovenije d. o. o. ima šest članov, od katerih štiri člane imenuje ustanovitelj, dva člana pa izvoli svet delavcev. Izvoljeni so za dobo štirih let, z možnostjo ponovne izvolitve. Nadzorni svet ali njegov član je lahko odpoklican pred potekom mandata, če tako sklene ustanovitelj oz. svet delavcev, če gre za člana nadzornega sveta, ki ju je izvolil svet delavcev. Svet delavcev mora odločati o odpoklicu oz. nezaupnici, če prejme pisno zahtevo reprezentativnega sindikata ali določenega števila delavcev, ki je potrebna za začetek postopka za odpoklic članov sveta delavcev. V primeru prenehanja mandata člana nadzornega sveta, ki ga je imenoval ustanovitelj, ta imenuje novega člana nadzornega sveta, če preneha mandat člana, ki ga je imenoval svet delavcev, ta izvoli novega člana. Član nadzornega sveta, ki ga je imenoval ustanovitelj, lahko odstopi s funkcije člana nadzornega sveta z odpovednim rokom; brez odpovednega roka lahko izjemoma odstopi v primeru objektivno utemeljenih razlogov.

Nadzorni svet lahko imenuje eno/več komisij, ki pripravlja/jo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbi/jo za njihovo uresničitev in opravlja/jo druge strokovne naloge. Pravila delovanja komisij so določena s Poslovnikom o delu Nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o. in za revizijsko komisijo s Poslovnikom o delu Revizijske komisije Nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o.

Pristojnosti nadzornega sveta so:

nadzoruje vodenje poslov družbe;

poda soglasje k strateškemu razvojnemu programu in drugim dolgoročnim načrtom družbe;

poda soglasje k letnemu poslovno-finančnemu načrtu družbe;

imenuje revizijsko komisijo in druge komisije;

preveri in potrdi letno poročilo družbe in predlog poslovodstva za uporabo bilančnega dobička ter o tem pripravi pisno poročilo za ustanovitelja;

imenuje in odpokliče člane poslovodstva;

s člani poslovodstva sklepa pogodbo o zaposlitvi ali civilnopravno pogodbo;

odloča o višini prejemkov poslovodstva, pri čemer mora upoštevati veljavno zakonodajo in politiko prejemkov, ki jo je sprejel ustanovitelj;

ustanovitelju poda predlog za imenovanje revizorja, ki mora temeljiti na predlogu revizijske komisije;

daje soglasje k imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje Notranje revizije, k letnemu programu dela Notranje revizije ter k pravilniku, ki ureja delovanje Notranje revizije; če storitve notranje revizije opravljajo zunanji izvajalci, daje nadzorni svet soglasje k sklenitvi pogodbe, ki jo družba sklene z zunanjim izvajalcem, njeni spremembi in odpovedi s strani družbe;

daje soglasje poslovodstvu za sprejemanje odločitev o imenovanju in razrešitvi direktorjev oz. poslovodij v odvisnih družbah, ki nimajo nadzornega sveta;

sprejme poslovnik o delu nadzornega sveta;

odobri investicije, ki niso bile odobrene v poslovnem načrtu in katerih vrednost presega sto tisoč evrov;

daje soglasje poslovodstvu za pridobivanje in razpolaganje s kapitalskimi naložbami (vključno z obremenitvami) ter za povečanje osnovnega kapitala v drugih družbah, ne glede na vrednost;

daje soglasje poslovodstvu družbe za sprejemanje odločitev na skupščinah odvisnih družb v primeru statusnih in kapitalskih sprememb, za sprejemanje odločitev o potrjevanju investicijskih programov za investicije, ki presegajo en milijon evrov, če v odvisnih družbah nimajo nadzornega sveta;

daje soglasje za delitev delovnih področij poslovanja med člani poslovodstva. Ne glede na navedeno lahko nadzorni svet samostojno sprejme odločitev o razdelitvi področij med člani poslovodstva;

obravnava in odloča o drugih zadevah, skladno s predpisi in splošnimi akti družbe.

Poslovodstvo Pošte Slovenije ima enega ali več članov, vendar ne več kot tri. Če ima poslovodstvo več kot enega člana, je eden imenovan za generalnega direktorja, ki vodi in usklajuje delo poslovodstva. V letu 2020 je poslovodstvo delovalo v tričlanski sestavi. Člane poslovodstva imenuje nadzorni svet družbe za dobo petih let, z možnostjo večkratnega ponovnega imenovanja. Nadzorni svet lahko tudi kadarkoli odpokliče člane poslovodstva. Delitev delovnih področij znotraj poslovodstva, delovanje poslovodstva, pristojnosti, način dela in odločanja so določeni s Poslovnikom o delu poslovodstva, ki ga sprejmejo vsi člani poslovodstva soglasno. Ker ima poslovodstvo tri člane, družbo zastopa generalni direktor skupaj s še enim članom, v primeru enočlanskega poslovodstva pa je predvideno samostojno zastopanje. Člani poslovodstva imajo pravico prenesti pooblastila za zastopanje in pooblastila za sprejemanje poslovnih odločitev s svojega področja dela na delavce, ki vodijo posamezne organizacijske enote družbe, ali na druge delavce družbe, ostala člana poslovodstva pa imata to pravico po njegovem predhodnem soglasju.

Pristojnosti in naloge poslovodstva so opredeljene v 27. členu Akta o ustanovitvi:

pripravi in sprejme strateški razvojni program, druge dolgoročne načrte družbe in vsakoletni poslovni načrt družbe;

izvaja ukrepe za realizacijo poslovnega načrta in nadzornemu svetu poroča o mogočih odstopanjih;

nadzornemu svetu redno poroča o izidih poslovanja družbe, finančnem stanju družbe in o poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost družbe;

skrbi za zakonitost poslovanja družbe;

skrbi za uresničevanje sklepov ustanovitelja ali nadzornega sveta;

sprejema pravne akte družbe;

odloča o poslovnih ukrepih za izboljšanje materialnega položaja družbe;

določa notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest družbe, plačni sistem, sistem napredovanja in nagrajevanja, sistem bonitet ter podobno, pri čemer o večjih spremembah seznanja nadzorni svet;

s soglasjem nadzornega sveta odloča o ustanavljanju in prenehanju drugih družb, razen če Akt o ustanovitvi ne določa drugače;

odloča o pridobivanju in razpolaganju s kapitalskimi naložbami (vključno z obremenitvami) ter o povečanju osnovnega kapitala v drugih družbah, razen če Akt o ustanovitvi ne določa drugače;

odloča o drugih zadevah skladno z zakonom, kolektivno pogodbo in drugimi akti družbe;

opravlja druge naloge, ki jih zahteva učinkovito organiziranje in vodenje družbe.

Člani organov vodenja in nadzora, kot tudi zunanji člani komisij nadzornega sveta redno/obdobno preverjajo svojo neodvisnost ter izvajajo previdnostne ukrepe, da bi se izognili morebitnemu nasprotju interesov. Preverjanje kompetenčnih profilov članov organov nadzora izvede ustanovitelj družbe, saj je imenovanje članov nadzornega sveta v skladu z Aktom o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. v njegovi izključni pristojnosti, oceno »fit & propper« za člane poslovodstva družbe Pošta Slovenije d. o. o. pa izvaja nadzorni svet.

Ustanovitelj Pošte Slovenije, tj. Republika Slovenija, ki ustanoviteljske pravice uresničuje prek SDH, odloča o zadevah, ki so navedene v 505. členu zakona, ki ureja gospodarske družbe, razen če je odločanje z Aktom o ustanovitvi preneseno na nadzorni svet ali poslovodstvo. Ustanoviteljeve pristojnosti so poleg tega določene v 11. členu Akta o ustanovitvi:

odloča o razporeditvi bilančnega dobička družbe;

na predlog nadzornega sveta in poslovodstva odloča o načinu pokrivanja izgube družbe;

odloča o razrešnici nadzornemu svetu in poslovodstvu, pri čemer se lahko zahtevki za škodo uveljavljajo tudi proti osebam, katerim je bila razrešnica podeljena;

imenuje in odpokliče člane nadzornega sveta, razen tistih, ki jih izvoli svet delavcev;

na predlog nadzornega sveta imenuje revizorja;

odloča o višini prejemkov članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta;

odloča o pridobivanju lastnih poslovnih deležev;